Na dnevnem redu za bližnjo sejo občinskega sveta je tudi razprava o spominskem dnevu občine, ki naj bi bil razglašen v spomin na poboj talcev za Kamnitnikom leta 1944 in naj bi ga v tisočletnem mestu zaznamovali vsako leto 9. februarja.
Kot predlagatelj svetnik Martin Trampuš (IDS) pojasnjuje, gre za dogodek, ki se ga občina že zdaj ustrezno spominja tudi s prisotnostjo občinske delegacije na proslavah. Obenem pa naj bi z uradno razglasitvijo in ustreznim odlokom tudi priznali pomen narodnoosvobodilnega boja in boja za nastanek samostojne države. Predlog je za zdaj kot edini uvrščen na dnevni red seje že v obliki ustreznega odloka.
Toda taki predlogi po slovenski »spravni logiki« sprožijo tudi odzive in zato se na seji obetajo burna razprava in tudi predlogi za drugačen dan spomina z drugačno vsebino in drugimi datumi.
Ne talci, povojni poboji
Pred nekaj dnevi so namreč županu Mihu Ješetu, občinskim svetnikom in javnosti posredovali svoj predlog za dan spomina na žrtve vojne in revolucije iz občinskega odbora Nove slovenske zaveze. Jože Peter Kranjc pojasnjuje, da bo imela odločitev svetnic in svetnikov glede tega veliko težo zaradi medosebnih odnosov med ljudmi v Škofji Loki v razmerju do polpretekle zgodovine in »nadaljnjih prizadevanj za dosego sprave«.
Poudarja tudi, da so s komunistično revolucijo povezani množični poboji Ločanov in drugih Slovencev zaradi števila žrtev, obsega in intenzivnosti bistveno zaznamovali našo kolektivno zavest in »nas kot lokalno skupnost fizično trajno, psihološko pa za težko določljiv čas pohabili«.
Pri nasprotnikih praznovanja obletnice poboja talcev so se lotili natančne analize in ocenili, da je predlog IDS (imenujejo jih »skrajne levičarje«) poln izključevanj in diskreditacij. Dodajajo, da je poboj talcev zagrešil nemški okupator kot »povračilni ukrep za vse predhodne diverzantske akcije partizanov in morilske pohode partizanskih likvidatorjev«. Zavzemajo se za to, da bi bil prvi ponedeljek v juniju dan spomina na vse žrtve vojne in revolucije. Večina povojnih pobojev na Škofjeloškem je bila junija 1945.
Spomin na leto 1991
Ta teden je Muzejsko društvo Škofja Loka poslalo še svoj predlog za spominski dan. Če so prej »levi« in »desni« segli v zgodovino do druge svetovne vojne, Aleksander Igličar kot predsednik društva utemeljitev za spominski dan najde tudi v osamosvojitvenih dogodkih v letu 1991 in smrti Mohorja Berganta kot žrtve vojne za Slovenijo. Bistvo predloga pa je spomin na žrtve vseh vojn. Datum spominskega dne naj bi bil 10. december, ki je tudi svetovni dan človekovih pravic. Slednje pa so ogrožene v vsaki vojni, zato želijo v društvu npreseči tudi »ozke politične poglede na drugo svetovno vojno, ki so prevladovali v nedavni preteklosti oziroma so še vedno prisotni«. V društvu so prepričani, da bi bila z razglasitvijo tega datuma za dan spomina Škofja Loka lahko za zgled in bi lahko državo in sosednje občine pozvala, da naj se Slovenija s spominskim dnevom na žrtve vseh vojn uvrsti med visoko civilizirane države.
Prizadevanje za razglasitev dneva spomina se je začelo že pred enim letom, ko je dala pobudo za razglasitev 9. februarja za dan spomina Iniciativa za demokratični socializem v sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB Škofja Loka. Pozneje je svoj predlog posredovala tudi skupina svetnikov Nove Slovenije, zdaj pa naj bi se končno razjasnilo, katera od pobud oziroma kateri predlog novega odloka bo dobil podporo sveta. Župan Škofje Loke Miha Ješe je pojasnil, da se v razpravo ni vmešaval, saj je prepričan, da sleherni komentar samo razvnema strasti kot vedno ob takih temah. »Naj odloči občinski svet na seji 19. januarja,« pravi Ješe.
