Ker je smučarska sezona v razmahu, imajo nekaj dela na snegu tudi policisti. Ti patruljirajo po slovenskih smučiščih, tudi letos sta se jima pridružila hrvaška kolega, eden bo od 2. do 11. januarja, ko so na Hrvaškem počitnice, v mešani patrulji skupaj s slovenskimi kolegi deloval na Gorenjskem, drugi na Štajerskem. Pooblastil nimata, prav tako ne nosita orožja, ampak pomagata, ko so v nesreče in druge dogodke udeleženi hrvaški državljani, najpogostejši tuji gosti slovenskih smučišč.
Lani za 800 evrov glob
Medtem ko smučarji uživajo v zimskih radostih, policisti upravljajo različne naloge. Opozarjajo, naj ljudje previdno smučajo, preiskujejo nesreče, včasih pa kakšnega smučarja oglobijo. A to se ne dogodi pogosto. Kot pravi Tomislav Omejec, vodja sektorja splošne policije na generalni policijski upravi (GPU), v veliki večini primerov zaleže opozorilo, na kar kaže statistika leta 2016, ko so izrekli za 800 evrov kazni. Včasih ljudi oglobijo tudi zaradi alkoholiziranosti. Zakon policistom omogoča, da lahko na smučišču kadarkoli preverijo alkoholiziranost po enakem postopku kot pri voznikih avtomobilov, v praksi pa, kot je dejal Omejec, to največkrat naredijo, ko pride do nesreče. Med letoma 2011 in 2016 so obravnavali 17 prekrškov zaradi smučanja pod vplivom alkohola. Kazen za tak prekršek znaša 400 do 800 evrov, obenem pa smučar ostane brez vozovnice za tisti dan.
Po ocenah policistov je pogost vzrok nesreč neobvladovanje hitrosti, kar je večkrat povezano s slabim smučarskim znanjem in precenjevanjem psihofizičnih sposobnosti. Glede na statistiko policije gre pri nesrečah po navadi za padce po lastni krivdi. Za nevarno se je večkrat izkazalo tudi smučanje po celem snegu na robovih smučišča, v smučarski sezoni 2015/2016 pa je do petih odstotkov nesreč prišlo tudi pri uporabi žičniških naprav. Letos nesreč s smrtnim izidom ali invalidnostjo še ni bilo, je bilo pa nekaj hudih telesnih poškodb (v to kategorijo sodijo tudi vsi zlomi), nazadnje v četrtek, ko je na smučišču Cerkno otrok padel na bok. V lanski sezoni je bilo na primer 866 poškodb na 17 smučiščih, od tega 33 hudih in 833 lahkih. Do hudih poškodb po navadi pride ob trkih, kar v kombinaciji s hitrostjo, ki jo omogoča sodoben način carvin smučanja, večkrat privede do spiralnih zlomov kosti.
Omejec pravi, da je struktura poškodb precej odvisna o snežne podlage in gneče na smučišču. »Letos, ko je sneg na smučiščih večinoma umeten, je veliko zdrsov. Ko je na smučišču veliko celega in južnega snega, pa takrat pride do zvinov v kolenskih sklepih in poškodb spodnjih okončin,« je pojasnil.
Policisti sodelujejo tudi poleti
Slovenski policisti bodo na smučiščih s hrvaškimi kolegi sodelovali še nekaj dni. Namen sodelovanja je, da bi turistom s Hrvaške pripravili čim bolj prijazno okolje, pravijo pa, da tudi zaradi »premagovanja jezikovne pregrade«, ki pa glede na podobnost slovenskega in hrvaškega jezika ni velika. V preteklosti so hrvaški policisti večkrat pomagali pri iskalnih akcijah, ko so se hrvaški smučarji izgubili na smučišču. »Lansko leto se je kar nekaj hrvaških smučarjev izgubilo na smučišču. Po telefonskih zvezah so jim pomagali hrvaški policisti,« je pojasnil Marjan Jozić iz hrvaške policije in dodal, da se hrvaški smučarji zaradi njihove prisotnosti počutijo bolj varne.
Podobno sodelovanje poteka tudi poleti, ko slovenski policisti pomagajo hrvaškim na tamkajšnji obali, mešane patrulje pa sodelujejo tudi ob meji, ko družno lovijo begunce. Ko je bila lani odrta balkanska begunska pot, so sodelovanje skupne patrulje na smučiščih prekinili. Medtem ko hrvaška policija na enak način sodeluje z avstrijsko, ima Slovenija meddržavni dogovor za sodelovanje na Kaninu, ker je ta povezan s Sello Neveo.
