Predlog spremembe zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija lahko zaprla meje pred migranti in begunci, je potrdila vlada. Po dostopnih informacijah naj bi ga državni zbor obravnaval že na seji konec januarja, in sicer po nujnem postopku. Na sestanku koalicije je zakon dobil podporo, na seji vlade pa ga zaradi ustavne in mednarodnopravne spornosti kot edini ni podprl pravosodni minister Goran Klemenčič.
Nevladne organizacije obsojajo zapiranje meje
Sedemnajst nevladnih organizacij, med njimi Rdeči križ, Slovenska karitas, Slovenska filantropija, Amnesty International Slovenije, PIC, Mirovni inštitut, je v javnem pismu opozorilo predsednika republike, predsednika vlade, predsednika parlamenta in ministre, da je predlog v nasprotju z ustavo, mednarodnim pravom in pravom EU. Pristojna ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je zakon predstavila kot nujen ukrep za zagotavljanje varnosti, če bi se ponovile masovne migracije. Dejala je, da povečanega števila prošenj za azil sistem ne bi prenesel, a konkretnih številk ni navedla, saj da je dejavnikov, ki jih je treba pretehtati, preveč za vnaprejšnjo oceno. Po njenem mnenju in po mnenju koalicijskih partnerjev pa zakon pravno ni sporen. Skladnost z ustavo lahko dokončno presoja zgolj ustavno sodišče, je poudarila.
V parlamentu utegne predlog zakona dobiti široko podporo. A povsem gladko ne bo šlo. Poleg Klemenčiča, ki je do predloga, da bi slovenska policija zgolj na podlagi hitre ocene in brez uradnega postopka prosilce za azil vračala čez mejo, zadržan, zakonu v sedanji obliki nasprotuje tudi predsednik parlamenta Milan Brglez. Napovedal je, da bo storil vse, da bo zakon skladen z ustavo. Ta beguncem daje pravico prositi za azil. To pravico je mogoče suspendirati zgolj v res izrednih primerih, če bi bila recimo Slovenija v vojni, pa še tedaj nekatere begunske pravice ostanejo. Po naših informacijah naj bi imel Brglez v mislih nekaj dopolnil zakona. A naši pogovori s pravniki, ki poznajo pravne okoliščine predloga, kažejo, da bo zakon težko popravljati, saj že v osnovi ni skladen z omenjenimi pravnimi normami.
Policija je izgone že izvajala
Več poznavalcev, tudi iz vladnih krogov, meni, da se utegnejo dileme končati na ustavnem sodišču. Vendar bo ustavna presoja – če bo zakon v parlamentu sprejet – odvisna od tega, ali jo bo zahtevala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Iz njenega urada so sporočili le, da uradnega predloga še niso dobili. »Na načelni ravni lahko rečemo, da bi moral biti zakon skladen z mednarodnimi standardi varovanja pravic beguncev, ukrepi organov pa bi morali biti dorečeni tako, da kršenja pravic ljudi ne bi bilo,« so sporočili. »Glede morebitne vložitve zahteve za oceno ustavnosti zakona pa velja, da mora biti zakon najprej sploh sprejet,« so dodali.
V zakonu so sicer predlagane nekatere varovalke: zapiranje meje mora najprej na podlagi kompleksnih ocen položaja na terenu predlagati MNZ, nato ga mora potrditi vlada in na koncu še dve tretjini vseh poslancev. Poleg tega policija na meji ne bi smela zavrniti prošenj za azil mladoletnikov brez spremstva staršev, tistih, ki so v smrtni nevarnosti, in tistih, ki bi jim v državi, iz katere prihajajo, grozilo nečloveško ravnanje. Vendar je slovenska policija kolektivno zavračanje prosilcev, posledica katerih sta bila tudi nehumana obravnava na Hrvaškem in verižno vračanje v Srbijo, lani pozimi na Dobovi »poskusno«, pri manjših skupinah, že izvajala, četudi je bilo skupno število prošenj za azil izredno majhno. Izkazalo se je, da je kršenje mednarodnega begunskega prava – vsaj v manjšem obsegu – mogoče izvajati brez posledic za državo. Policija je te naše navedbe že zanikala.
Iz vladnega urada za komuniciranje pa so nam pozno zvečer sporočili, da so predlog zakona v pogovorih z generalnim sekretariatom vlade vendarle potrdili pravni strokovnjaki – profesorja Rajko Pirnat in Franc Grad, nekdanji predsednik republike Danilo Türk ter namestnik direktorice službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec.
