Dolgo napovedovano spremembo zakona o tujcih, s katero bo Slovenija lahko zaprla meje pred migranti in begunci, bo vlada obravnavala na redni tedenski seji. Premier Miro Cerar je povedal, da je predlog na seji sveta za nacionalno varnost dobil »politično podporo«. Izrazil je upanje, da bo zakon nazadnje sprejet v državnem zboru. Kratko je omenil tudi razpravo v svetu za nacionalno varnost o ogroženosti Slovenije zaradi terorizma. Dejal je, da Slovenija ni posebej ogrožena, vendar da mora ostati budna. Javno se je zahvalil vsem, ki skrbijo za to, da so »naši ljudje« varni.
Nevarnost verižnega (za)vračanja
O vsebini predloga zakona o tujcih premier ni želel govoriti, pozno popoldne pa so nam ga po več mesecih ugibanj vendarle uradno posredovali z ministrstva za notranje zadeve, ki je predlagatelj zakona. Kot smo poročali že decembra, je poleg načrta za ustanovitev posebnega urada za begunce v zakonu bistvena sprememba, ki bi omogočila skoraj popolno zapiranje meje. S predlogi, ki so videti najostrejši v vsej EU, njihova uveljavitev pa bi pomenila kršitev mednarodnih konvencij, evropskega prava in ustave, so vodilni politiki poprej seznanili tudi nekatere pravne strokovnjake. Večina jih je za Dnevnik spregovorila šele, ko smo jim obljubili anonimnost, poudarjali pa so, da se s predlaganim zapiranjem meje ne morejo strinjati. Pravica beguncev, da zaprosijo za mednarodno zaščito, je namreč že od konca druge svetovne vojne ena najbolj varovanih človekovih pravic in jo je mogoče postaviti pod vprašaj samo v res izrednih okoliščinah (recimo, če bi bila država v vojni). To je v novoletnem pogovoru za Dnevnik poudaril tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je nakazal, da če bo vlada vztrajala pri takšnem zakonu, ne bo glasoval zanj.
Cerar je sicer dejal, da je uveljavitev zakona predvidena zgolj v skrajnih okoliščinah, ko država zaradi migracijskega pritiska ne bi več mogla delovati. Vendar predlog govori le o »resni ogroženosti javnega reda ali notranje varnosti«, ne pa o merilih za takšno stanje.
Cerar meni, da je v zakonu dovolj varovalk, da so ukrepi sorazmerni, končno presojo pa prepušča poslancem. Zadnja različica predlaganega zakona res vsebuje tri varovalke: prošnjo za azil naj bi policisti dopustili tistim, za katere bi ocenili, da so mladoletni in brez spremstva staršev, tistim, ki so življenjsko ogroženi ali tako hudo bolni, da vračanja v državo, iz katere so prišli, ni mogoče izpeljati, in tistim, ki bi jim ob vračanju grozilo mučenje oziroma nehumano ravnanje. To pa po dostopnih poročilih že zdaj velja tako za Hrvaško kot za Madžarsko. Obmejni policiji obeh držav namreč begunce (tudi mladoletne) občasno pretepajo, na Madžarskem nanje spuščajo tudi pse, oboji pa jih nasilno vračajo v Srbijo. Kot je v ostri kritiki predlaganega zakona poudaril Urad Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Sloveniji, ki je bil edini uradno seznanjen s predlogom zakona že oktobra, pa bi morala Slovenija pri presoji, koga zavrniti, upoštevati tudi širše posledice (recimo nevarnost verižnega vračanja v zanje nevarno Srbijo in še dlje).
Človekove pravice za vse
»Predlog zakona o tujcih je v nasprotju s slovensko ustavo in z mednarodnim pravom. Če želimo še naprej živeti v državi, ki se deklarira kot pravna in demokratična, je tak predlog nesprejemljiv,« opozarja direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. »Migrante in begunce je, enako kot državljane, treba obravnavati v skladu s standardi človekovih pravic. Lahkoten sprejem takega predloga v vladi bi pokazal, da je človekove pravice kogarkoli mogoče poteptati vsakič, ko se vsakokratni vladi zazdi, da so nastale izjemne razmere. Če bo vlada predlog sprejela, naj se zaveda, da bo nosila posledice kršitev mednarodnega prava, ki jih bo izvajanje tega zakona povzročilo. Slovenija pa se bo še leta morala zagovarjati pred različnimi telesi Združenih narodov in Sveta Evrope.« Predlog je obsodilo še več drugih nevladnih organizacij – Amnesty International Slovenije, PIC, Rdeči križ, Slovenska filantropija…
