Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar gre naprej. Tako je pred koalicijske partnerje prišla z novim predlogom zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla meje pred migranti in begunci. Besedilo kljub večtedenskemu posvetovanju s pravniki prinaša le kozmetične popravke.
Ministrstvo za notranje zadeve je v prvotno besedilo vneslo nekaj varovalk kot poskus uskladitve zakona z mednarodnim humanitarnim pravom. Tako bi o zapiranju meje namesto dvotretjinske večine navzočih poslancev poslej morali odločiti dve tretjini vseh poslancev (ustavna večina), Slovenija pa ne bi smela zavračati migrantov oziroma beguncev, mlajših od osemnajst let.
MNZ: Sloveniji je lahko vseeno
V prejšnji različici predloga zakona je bila meja postavljena zgolj pri štirinajstih letih. Prav tako na meji ne bi smeli zavrniti vstopa tistim, ki bi jim v državi, v katero bi jih vrnili (predvidoma na Hrvaško, lahko pa tudi v katero drugo od okoliških držav), grozilo mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje. To namreč prepoveduje evropska konvencija o človekovih pravicah.
Vendar je na posvetih s pravnimi strokovnjaki ravno nevarnost mučenja oziroma nehumanega ravnanja naletela na različne interpretacije: po mednarodnem humanitarnem pravu država ne sme zavračati vstopa osebam, ki bi jim v državi, iz katere prihajajo, ali v državah, kamor bi jih lahko države verižno vračale, grozilo mučenje. MNZ pa zagovarja stališče, da je za prepoved mučenja odgovorna vsaka država posebej in da Sloveniji ni treba predvideti, kaj se bo z migranti oziroma begunci dogajalo po tistem, ko jih bo tudi predhodna država (denimo Hrvaška) vrnila po migrantski poti.
Hrvaška sicer vrača migrante v Srbijo, ki pa, kot opozarjata tudi urad Združenih narodov za begunce (UNHCR) ter komisar za človekove pravice Sveta Evrope, ne dosega mednarodnih humanitarnih standardov za oskrbo beguncev. Poleg tega Srbija tudi verižno vrača begunce v države, kot so Makedonija, Bolgarija in Turčija, kjer pa so razmere za begunce – kot se je na terenu prepričal tudi Dnevnik – katastrofalne.
Kozmetični popravki
Pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, pa opozarjajo, da največji problem predloga zakona o tujcih – arbitrarno zapiranje meje in kolektivni izgoni beguncev – ostaja enak. »Bistvene razlike v primerjavi s prejšnjo verzijo predloga zakona ne vidim,« pravi direktorica Mirovnega inštituta, strokovnjakinja za azilno pravo Neža Kogovšek Šalamon. »Tudi če je dodana varovalka pred izgonom mladoletnih oseb, je to zgolj kozmetični popravek. Ženevska konvencija, ki ščiti begunce, namreč ne razlikuje med mladoletnimi osebami in polnoletnimi prosilci za azil. Prav tako ne govori o 'varnih državah', temveč zavezuje Slovenijo in ne omogoča prevalitve bremena na sosede. To bi bilo tudi v izrazitem nasprotju s preambulo ženevske konvencije, ki govori o nujnosti mednarodnega sodelovanja pri ponujanju zaščite beguncem,« opozarja.
Drugi sogovorniki so nas opozorili, da bi načrtovano zavračanje lahko pripeljalo tudi do obsodb na ustavnem sodišču ali evropskem sodišču za človekove pravice. »Bolj ko iščejo rešitve, bolj se zapletajo,« pravi eden od njih.
Še vedno je načrtovana tudi sporna ureditev, da bi se meje zaprle na podlagi razglasitve neke vrste »izjemnega stanja« (ki ni izredno stanje). Ta nova »pravna iznajdba« ni skladna z ustavo, saj je suspenz človekovih pravic (denimo prošenj za azil) pogojno možen le, kadar je ogrožen obstoj države, ne pa tedaj, ko azilni sistem ne zmore »predelati« nekaj tisoč prošenj za azil. V Nemčiji, denimo, je trenutno neobdelanih še približno 490.000 prosilcev (to je toliko, kot bi jih bilo v Sloveniji okrog 6000), pa Nemčija še zdaleč ni na robu razpada. V Grčiji je brez obravnave ujetih 60.000 beguncev, v Turčiji tri milijone, v Libanonu, ki šteje komaj štiri milijone prebivalcev, pa milijon. A države še vedno funkcionirajo.
V Sloveniji je prosilcev za azil letos v povprečju okrog tristo, saj ves čas odhajajo naprej v Evropo. Predlog zakona sicer ministrstvo utemeljuje tudi s tem, da okoliške države in Evropska unija na področju migracijskih politik ne sodelujejo optimalno. Države večinoma sprejemajo enostranske ukrepe za zapiranje meja, opažajo na MNZ.
