Že kar malo predolgo traja ta brezpredmetna gonja simfonikov proti imenovanemu direktorju in maestru Urošu Lajovicu, ki je z visoko strokovnim posegom v dolga leta ustaljeno hierarhijo znotraj orkestra zelo razgrel nekatere, po moje, prenapihnjene orkestralne glave. Če sklepam po dnevnih novicah iz naših medijev, potem dobivam občutek, da glasbeniki SF mislijo, da brez njih v slovenskem prostoru ne gre in ne bo šlo.
Tudi po svetu poznani ljubljanski lajnarji so pred 50 in več leti izginili z ulic stare Ljubljane, pa se življenje zato ni ustavilo, pa tudi lajnarji si že takrat niso mogli sami izbirati, pred katero hišo, mestno hišo ali gostilno bo kdo igral. Že takrat so se morali držati gotovega reda.
Če bi sedaj skušal primerjati organiziranost orkestra SF z na primer organiziranostjo vojske ali gasilcev, potem ne poznam vojske, kjer bi lahko vsi vojaki soodločali o strategiji in taktiki bojevanja, temveč imajo za to komandanta. Enako je pri gasilcih, tabornikih, pevskih zborih, gledaliških predstavah itd. Pri vseh naštetih so ustrezni vodje, ki so z vrha formacije postavljeni ali dodeljeni, da vodijo, koordinirajo in skrbijo za optimalne dosežke v dejavnosti, ki jo opravljajo. Če grem še malo nazaj v zgodovino, tudi kmečki punt je vodil Matija Gubec, in tudi za kmečki punt vemo, da je bil upravičen z namenom izboljšanja gmotnega položaja kmeta, tlačana v odnosu do fevdalca.
Če se še malo vrnem k vojski: tam tudi ne poznam nobene vojske, sestavljene iz samih generalov, kar razumem, da zahtevate vi, glasbeniki, ki bi radi prav o vsem odločali in imeli glavno besedo. Tudi sklicevanje na urejenost podobnih orkestrov drugod nima argumentirane teže, ki bi se ji naj po vaše podredili.
Veste, spoštovani glasbeniki, tudi jaz bi rad imel povprečno nemško plačo 4000 evrov ali avstrijsko okoli 2000 evrov, toda pri nas je povprečna plača pod 1000 evrov in z njo moramo biti Slovenci za zdaj kar zadovoljni in še na misel nam ne sme priti, da bi zahtevali povprečne plače, ki veljajo v soseski. To enostavno ne gre, kakor tudi ne gre, da bi si sami izbirali direktorja, in tudi ne, da bi si sami izbirali dirigenta.
Če se s pri nas ustaljeno prakso in standardi nameščanja in imenovanja vodilnih na vseh nivojih ne morete sprijazniti, si lahko vsak posameznik izbere pot svobodnega umetnika, lahko tudi lajnarja, ali pa si službo poišče v soseščini, kjer misli, da mu bo lepše, toda tudi v vaš na novo izbrani orkester bo lahko prišel po svetu priznani vaš dosedanji dirigent, maestro Lajovic, ki ga zavračate, in ponovno boste imeli na novem delovnem mestu priložnost stavkati. Toda verjemite mi, da vas bo na vašem sedežu že naslednji dan čakala delovna knjižica in pot s trebuhom za kruhom boste lahko ponovili. Veste, to se lahko zgodi vsakomur, ki se je preobjedel potice in mu nazadnje še kruha zmanjka.
V zadnjem dvajsetletju smo Slovenci že izgubili številne v svetu priznane tovarne, pa gremo naprej, sicer počasi, a na bolje, pa se ne bojim, da nas bo konec, če se razidete člani SF in večno stavkate. Svet se bo vrtel naprej z vami ali brez vas. Pa tudi slovenska kultura z vami ne bo veliko izgubila, sploh če sodim po vašem sedanjem nekulturnem odnosu in obnašanju do vaših predpostavljenih, pa tudi do slovenske javnosti in vaših zvestih poslušalcev.
Osebno vas vidim kot razposajenega in nevzgojenega otroka, ki se začne jokati in metati po tleh, če v trgovini ne dobi lizike. V tem mojem osebnem videnju ni nič kaj veliko kulturnega in vrednega posnemanja, še najmanj pa je to podobno vaši akademski izobraženosti, kar radi poudarjate na vsakem koraku.
Pozivam vas, drage glasbenice in glasbeniki: umirite razgrete strasti in spočijte upehane stavkovne konje in se zamislite in premislite, koliko slovenske javnosti še imate na svoji strani.
Tako, dragi glasbeniki, jaz vidim vaš problem in zato sem se razveselil odločitve vašega direktorja tik pred zdajci, da novoletnega koncerta ne bo; zdaj pa nestrpno čakam, da bo svojo besedo izrekel tudi kulturni minister, ki, če sodim po delu na njegovih prejšnjih funkcijah, nima preveč slabe in premehke hrbtenice.
Tudi od države oziroma državnih organov, od koder prejemate sredstva za vaše plače, pričakujem, da bodo prešteli vaše stavkovne dneve in vam od kar mastnih prejemkov odšteli za dneve, ko ne delate. Tudi sklicevanje na pravico do stavke vam ne bo nič pomagalo, kajti vaše, za rep privlečene zahteve ne more upravičiti noben tovrstni stavkovni pravilnik, kajti iščete dlako v jajcu, ki je ni.
Janez Turk, Dob
