Nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo morda edina od voditeljev štirih najpomembnejših evropskih držav zdržala naval populizma v letih 2016–2017, se pripravlja na poslabšanje odnosov z ZDA in si tudi zato želi več povezovanja Evrope v zunanji in obrambni politiki. O novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu ima namreč zelo slabo mnenje, o čemer pa, tako kot že pred njegovo izvolitvijo, ne govori javno. Na drugi strani je Trump Merklovo lani zaradi njene priseljenske politike označil za »duševno bolnico«.
Za Merklovo je skrb vzbujajoče, da se Trump ne čuti zavezanega pomagati članicam Nata, če bi bile ogrožene. Še julija je dejal, da bi baltskim državam v primeru ruske grožnje pomagal samo, če bi pred tem izpolnile vse obveznosti do ZDA. Vendar Merklova upa, da Trump vendarle ne bo ogrozil sedanje svetovne ureditve. Še posebej je pozitivno imenovanje generala Jamesa Mattisa za obrambnega ministra, saj je ta priljubljen med nemškimi generali tudi zato, kjer je za transatlantsko zavezništvo. Ni pa zadovoljna s svetovalcem za varnostna vprašanja Michaelom Flynnom, ki ga na primer v Afganistanu »stranska škoda« ni zanimala.
Nevarna bi lahko bila tudi dodatna oslabitev sporazuma s Teheranom. Že zdaj zahodne banke ne financirajo poslov z Iranom, ker se bojijo ameriških sankcij. Tako bi se lahko jedrskemu sporazumu odrekel kar Teheran, če ga iranski zmerneži ne bodo mogli upravičiti z gospodarskimi koristmi. Potem bi sledili ukrepi Savdske Arabije, spet bi postal aktualen izraelski načrt o preventivnem napadu na Iran. Merklovo posebej moti, da Trump misli samo na interese ZDA, zaradi česar bi svet lahko postal še bolj nestabilen. Njegova pojava pa ji na neki način tudi ustreza, saj hoče kanclerka pred volitvami jeseni 2017 Nemčijo prikazati kot oazo stabilnosti v vse bolj norem svetu.
Vprašanje je tudi, kaj bo z Ukrajino, če bo Trump popuščal Putinu. Merklova se iz tega in drugih razlogov zavzema za večje sodelovanje članic EU na obrambnem področju. Te dajejo za obrambo skupno 230 milijard evrov, torej tretjino ameriške vsote, pa še od tega velik del porabijo neracionalno, ker ni pravega sodelovanja. Kot je pred dvema tednoma pokazalo zasedanje evropskega sveta, bi lahko izvolitev Trumpa zato imela tudi pozitiven učinek: večje vojaško sodelovanje med članicami EU. mš
