Čeprav imata ruski predsednik Vladimir Putin in novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump drug o drugem dokaj dobro mnenje – slednji je o ruskem kolegu sploh govoril v superlativih – se svetu ne obetajo ravno dobri časi, ko gre za politiko oboroževanja. Državi stojita na nasprotnih bregovih na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v primeru ukrajinske krize in glede poskusov Zahoda, da bi razširil Nato do ruskih meja. Ne nazadnje so ZDA del koalicije, ki izvaja sankcije proti Rusiji. Kakšna bo dejanska ameriška politika do Rusije, bo sicer znano šele, ko bo Donald Trump sedel v Ovalno pisarno v Beli hiši.
Jedrska strategija, zapisana s 140 črkami
A še preden se je to zgodilo, je Putin pozval k okrepitvi vojaškega jedrskega potenciala Rusije in razvoju raket, ki bodo lahko prebile vsak protiraketni sistem. Dodal je tudi, da je Rusija močnejša od katerega koli potencialnega agresorja, in obenem opozoril, da nikakor ne sme popuščati. »Moramo okrepiti vojaške potenciale strateških jedrskih sil, še posebej z raketami, ki lahko zanesljivo prebijejo obstoječe in prihodnje obrambne sisteme,« je Putin povedal na zasedanju kolegija na ruskem obrambnem ministrstvu.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Trump je kmalu po Putinovi izjavi na twitterju objavil, da morajo ZDA močno okrepiti svoje jedrske zmogljivosti, dokler se svet glede tega orožja ne spametuje, kaj več pa ni pojasnil. Ali je bil to odgovor na Putinovo napoved ali gre za naključje, ni jasno, dejstvo pa je, da se je v sredo srečal z najvišjimi vojaškimi častniki Pentagona, ki so mu morda kaj povedali.
Trump je tako znova v svojem slogu z zgolj 140 črkami napovedal svojo politiko jedrske oborožitve, medtem ko je Obamova administracija po letu dni priprav leta 2010 strategijo jedrskega oboroževanja objavila na 64 straneh. Obama je sicer govoril, da so ZDA varne, dokler razpolagajo z obstoječim jedrskim arzenalom, a dolgoročno si je želel, da bi svet opustil jedrsko orožje.
Kaj je skrito v tvitu?
Trump, ki bo zaprisegel šele januarja, je doslej poslal v medmrežje ogromno tvitov, ki so povzročili kar nekaj ugibanj in dvomov. Nikomur pač še ni povsem jasno, kaj od tega, kar pošilja v javnost, je zares del njegove bodoče politike, kaj pa širokoustenje, ki izhaja bodisi iz neznanja bodisi iz napuha.
Zato so se tudi tega zadnjega tvita o napovedanem kopičenju in posodabljanju jedrskega orožja z veliko vnemo lotili analitiki, da bi sporočilu prišli do dna. A veliko uspeha niso imeli. Če je Trump resno mislil na korenito posodobitev jedrskega orožja, je treba počakati na odgovor, kje bo dobil denar, kajti že površni izračun kaže, da bi to do leta 2030 Američane stalo 1000 milijard dolarjev. Analitiki poskušajo iz 140 črk izbrskati, ali je bodoči predsednik mislil posodobiti celoten obstoječi jedrski arzenal, ali povečati in posodobiti raketni sistem, ki prenaša jedrsko orožje, ali rezervno jedrsko orožje iz skladišč preseliti v aktivna izstrelišča, ali obstoječe jedrsko orožje preseliti bližje mejam potencialnih sovražnikov. Ob njegovem tvitu so se mnogi spomnili predvolilnih opozoril demokratov, da Donaldu Trumpu ne gre zaupati jedrskega gumba, saj lahko pritisne nanj zgolj zaradi navadnega tvita. Pa tudi sam je dejal, da ne izključuje možnosti uporabe jedrskega orožja niti v Evropi.
