Priznanja nismo pričakovali. Leta 2012, ko se z delnico skoraj ni trgovalo, se je njena vrednost gibala med dvema in tremi evri, v zadnjem obdobju pa se giblje med 18 in 19 evri. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na tečaj, so likvidnost na trgu, ponudba delnic, poslovno okolje, uspešnost poslovanja podjetja ter preračunavanje in špekulacije morebitnih investitorjev o postopku prodaje Uniorja. Težko bi ocenil, koliko je k trenutni vrednosti delnice prispevala načrtovana prodaja 55-odstotnega lastniškega deleža Uniorja, ki jo je napovedal konzorcij prodajalcev.
Kdo bi lahko prevzel Unior?Težko ugibam. Posamezni interesenti se tu in tam pojavijo, vendar pa v zadnjem času ogledov Uniorja v povezavi z nakupom podjetja ni bilo. Sam vidim dve možnosti: strateški lastnik ali finančni sklad, ki bo videl priložnost v racionalizaciji in ustreznih dolgoročnih donosih.
Unior proizvaja odkovke, namenske stroje, orodje, ukvarja pa se tudi s turizmom. Ali bi bila razvejena dejavnost lahko ovira za privatizacijo?Odvisno od vrste kupca. Če bo interesent vlagatelj, ki deluje le na enem od področij, na katerih deluje tudi Unior, bi to lahko bila ovira, v primeru finančnih skladov ali strateškega vlagatelja, ki bi Unior lahko horizontalno ali vertikalno vključili v svojo dejavnost, pa bi bila razpršena dejavnost v določenih primerih lahko tudi prednost.
Prodaja turističnega dela, ki vključuje smučišče Rogla, Terme Zreče in hčerinsko družbo RTC Krvavec, že poteka. Kaj se bo zgodilo, če do začetka prodajnega postopka Uniorja, predvidoma v prvi polovici leta 2017, turistične divizije ne boste prodali?V RTC Krvavec se začenjajo skrbni pregledi potencialnih kupcev. Pri prodaji dejavnosti turizma Uniorja, kamor se uvrščata Rogla in Terme Zreče, na trgu s finančnim svetovalcem preverjamo, pod kakšnimi pogoji bi bil za vlagatelje nakup zanimiv. Posebnega interesa za nakup Rogle in Term Zreče doslej ni bilo. Počakali bomo še en mesec, nato pa se bomo odločili, ali bomo prodajni postopek nadaljevali.
Prodaja turistične divizije je bila pogoj bank pri reprogramiranju posojil leta 2013. Ali bodo lastniki – Slovenski državni holding, Kapitalska družba, Zavarovalnica Triglav in Alpen Invest – turistično dejavnost prodajali skupaj z Uniorjem, če vam je ne bo uspelo v kratkem prodati?Ne vem, kakšni so načrti prodajalcev, to je vprašanje za prodajni konzorcij. Toda če so se odločili za prodajo, lahko sklepam, da bodo Unior prodajali skupaj s turizmom, ki je sestavni del družbe.
Doslej je poslovanje Uniorja financiralo 12 bank, po novem pa naj bi ga šest, s katerimi ste se dogovorili o reprogramiranju posojil v višini 113 milijonov evrov. Koliko posojil vam je uspelo vrniti od leta 2013?Leta 2013 je imela Skupina Unior 160 milijonov evrov dolgov do bank, konec letošnjega leta pa bodo znašali okoli 128 milijonov evrov. Razdolžili smo se skoraj izključno iz denarnega toka, torej iz poslovanja, brez odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja večje vrednosti.
Leto 2013 je bilo za Unior kritično, družba je bila na robu propada. Kako vam je uspela sanacija?Gospodarsko okolje leta 2012 in 2013 ni bilo spodbudno. Banke so bile v krču, kreditiranja ni bilo. Vsaka banka je delovala po načelu, da se maksimalno zaščiti, prakse na področju finančnega prestrukturiranja je bilo malo, dolgoročnih rešitev se praviloma ni iskalo. Izguba na ravni skupine Unior je bila v letu 2012 devet milijonov evrov, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa imamo skoraj 11 milijonov evrov dobička. Vsako leto smo izvedli od 50 do 100 ukrepov, ki so bili usmerjeni v varčevanje, v optimiziranje proizvodnih in prodajnih postopkov. Usmerili smo se v proizvodnjo izdelkov z višjo donosnostjo, novih izdelkov, pridobivanje novih kupcev in v osvajanje novih trgov. Medtem ko je denarni tok iz poslovanja (Ebitda) Skupine Unior leta 2012 znašal 15,8 milijona, bo letos presegel 30 milijonov evrov. Poleg tega je poslovno okolje v Sloveniji in v državah, kamor izvažamo, danes bistveno bolj ugodno, pa tudi stanje bank je precej boljše.
S programom odkovki, s katerim dosežete skoraj 60 odstotkov vseh prihodkov, ste se pri izdelavi krmilnih mehanizmov prebili v svetovni vrh.Že nekaj let smo vodilni proizvajalec za krmilne mehanizme na svetu. Ključni kupec je sistemski dobavitelj avtomobilski industriji ZF Group. Ojnice pa prodajamo neposredno avtomobilski industriji (OEM), saj proizvajalci avtomobilov motorje praviloma izdelujejo sami.
Katere večje posle vam je uspelo pridobiti letos?Na začetku leta smo sklenili največjo posamično pogodbo v zgodovini Uniorja, vredno 30 milijonov evrov. Gre za posel izdelave odkovkov za volanski obroč za Audi, ki jih dobavljamo našemu največjemu kupcu, družbi ZF Group. Pred kratkim smo dobili 35-milijonski posel za obdobje devetih let za izdelavo oljnic za Volkswagen. Pri proizvodnji ojnic smo trenutno tretji največji v Evropi, cilj pa je, da se povzpnemo na drugo mesto.
Kakšne so razmere v avtomobilski industriji?Rast svetovne avtomobilske industrije znaša letos en odstotek, v Evropi, na našem ključnem trgu, pa se je v zadnjem letu število na novo registriranih vozil povečalo za 7,2 odstotka. Temu primerno zvišujemo prodane količine odkovkov, ki so se letos v primerjavi z letom 2015 povečale za okoli šest odstotkov.
Z orodji vam je uspel preboj v vodilno svetovno kolesarsko ekipo Team Sky. Je bil ta dosežek načrtovan?Orodja za kolesa smo začeli izdelovati pred sedmimi leti. Takrat smo ugotovili, da bo treba, če želimo povečati tržni delež orodij, proizvodni program razširiti na inovativnejše izdelke. Kot tržno nišo smo med drugim našli kolesarsko orodje. V letošnjem letu bo prodaja kolesarskega orodja znašala okoli tri milijone evrov. Toda tisti, ki kupi kolesarsko orodje, kupi tudi standardno orodje v približno enaki vrednosti, tako da s kolesarskim orodjem pospešujemo tudi prodajo standardnega orodja. Sodelovanje z ekipami, kot je Team Sky, je neprecenljiv vir informacij in prvovrstna izkušnja z vidika profesionalnega uporabnika. Vrhunski mehaniki dajejo zamisli za proizvodnjo dodatnih orodij in izboljšavo obstoječih. V zadnjem času smo sklenili pogodbo z mednarodno verigo športne opreme Decathlon, sodelujemo s proizvajalcem koles Trek, dogovarjamo se z Giantom. Postopoma razvijamo orodja za motorje in avtomobile, kjer pa je konkurenca večja.
Kako ocenjujete poslovno okolje v Sloveniji? Je konkurenčno?Menim, da ni.
Je mogoče odpustiti delavca, ki ne dosega pričakovanih rezultatov?To je skoraj nemogoče. Zaposlovanje in odpuščanje bi morala biti prožnejša. Ko zaposliš delavca zaradi trenutno povečanega obsega dela, je takšna zaposlitev začasna, običajno jo je težko časovno opredeliti. Stanje naročil včasih zelo variira in se lahko hitro spremeni. Zaradi pomanjkanja naročil, na kar je vplivala svetovna gospodarska kriza, smo imeli leta 2009 od 600 do 700 delavcev doma na čakanju in smo jim izplačevali 90 odstotkov plače. Če bi kriza trajala še nekaj časa, bi tudi zaradi stroškov dela in pomanjkanja naročil resno ogrozili obstoj podjetja. Če bi ugotavljali presežne delavce, pa bi jim morali izplačati odpravnine. To bi spet ogrozilo obstoj podjetja. Nato se je na srečo izkazalo, da je bilo pametno, da nismo odpuščali, saj smo zaposlene na čakanju čez nekaj mesecev zaradi izboljšanja razmer spet potrebovali.
Druga težava, ki se ne pojavlja le v našem okolju, temveč marsikje v Sloveniji, je deficitarni kader. Ko se število brezposelnih v Sloveniji zmanjša pod 100.000, imamo velike težave s pridobivanjem predvsem kvalificiranega tehničnega kadra in kadra za turistično dejavnost. To se je dogajalo leta 2008 in enako je zdaj. Zaposlovanje delavcev iz okoliških držav pa je zaradi pridobivanja delovnih dovoljenj dolgotrajno in zapleteno.
Deficitarni poklici so podobni na ravni vse države. Vprašanje je, kaj je država v tem času naredila, da bi maso brezposelnih prešolali v poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje. Šolanja za kovače ni, zato jih usposabljamo interno z uvajanjem v delo in mentorstvom.
Kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna načrtuje 100-milijonsko naložbo v mariborski regiji in zaposlitev 3000 delavcev. Bo toliko delavcev sploh mogoče dobiti?Vprašanje je, kdaj bodo začeli obratovati in kakšna bo višina plač zaposlenih. Če že danes primanjkuje določenega, predvsem tehničnega kadra, ga bodo iskali v okoliških podjetjih, saj jih na borzi dela ni. To bo za njih najlažje.
