Friderika Bračiča so kriminalisti v preteklih letih že večkrat obravnavali. Nazadnje pred slabim mesecem dni. Županu občine Videm pri Ptuju so začasno odvzeli prostost v preiskavi, v okviru katere so zbirali dokaze za potrditev suma goljufije v škodo Evropske unije in zlorab uradnega položaja ali uradnih pravic.
Kriminalisti po naših neuradnih informacijah zbirajo nove informacije in obvestila o Bračičevih poslih. Tokrat je v ospredju preiskave sumljiva nepremičninska zgodba z Bračičevim podpisom, ki je spomladi vzbudila radovednost računskega sodišča. »Sedmega marca smo prejeli dopis o problematiki odkupa kmetijskih zemljišč za potrebe gradnje avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje,« so Dnevniku pojasnili v vodstvu računskega sodišča.
Pol leta čakanja na Darsov odgovor
Vsebina dopisa je bila dovolj resna, da ga je sodišče obravnavalo kot pobudo za izvedbo revizije. Marca so pisali nadzornemu svetu Darsa. Od pristojnih oseb v državni družbi za avtoceste so terjali pojasnila in izvedene ukrepe v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Nadzorniki so potrebovali kar pol leta, da so računskemu sodišču poslali odgovor. To so storili šele 24. novembra.
Dopis je poslal predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek. Kako je računskemu sodišču pojasnil sumljiv posel in kako so ukrepali v zvezi z njim, nam vodstvo Darsa noče razkriti, prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali so ugotovili kakršne koli nepravilnosti in ali je Dars utrpel škodo zaradi sklenjenega posla z županom Vidma.
»Dars je na trasi avtoceste Draženci–Gruškovje odkupoval nepremičnine skladno s sprejetim državnim prostorskim načrtom,« so se izgovorili v družbi za avtoceste in nam tudi na naše večkratno zaprosilo niso hoteli razkriti vsebine Mačkoškovega dopisa.
Nekatere podrobnosti spornega kupoprodajnega posla so mediji že objavili. Odvile so se v letih 2013 in 2014, o njih pa je lani poročal Kanal A. Župan Vidma pri Ptuju, ki ima ob avtocesti gostišče Majolka, si je že vrsto let prizadeval odkupiti del sosednjega zemljišča, na katerem je stala dotrajana hiša. Z lastnikom naj bi Bračič skoraj dosegel dogovor, pogodba je bila po naših informacijah celo že pripravljena za podpis pri notarju, a si je potem kupec nepričakovano premislil. Do sosedove nepremičnine, ki je bila po oceni geodetske uprave vredna natanko 30.246 evrov, je namreč lahko prišel tudi po drugi poti.
Jeseni 2013 je namreč to nepremično premoženje odkupil Dars, uradno za potrebe zgraditve avtocestnega kraka Draženci–Gruškovje. Po naših neuradnih podatkih je Dars plačal 204.000 evrov. Hišo so nemudoma porušili, večino parcele pa že spomladi 2014 prodali podjetju Brajf, ki je v lasti Bračiča in njegove žene. Bogdan Vreznar, ki je v Darsu vodil ta avtocestni projekt, je lani trdil, da so Bračiču s tem poslom zgolj nadomestili del zemljišča, ki ga je moral odstopiti Darsu.
Geodetska uprava je vrednost dotične 460 kvadratnih metrov velike Bračičeve parcele ocenila na 628 evrov. Dars pa jo je ocenil na 62.000 evrov. Na podlagi tega izračuna so Bračiču izplačali 38.000 evrov evrov in mu dali v last še 1051 kvadratnih metrov veliko sosedovo zemljišče, ki si ga je že nekaj časa želel. Friderik Bračič za Dnevnik ni bil dosegljiv. V pogovoru za televizijo pa se ni spomnil nobenih podrobnosti spornega nepremičninskega posla, tudi višine kupnine ne.
Tri ovadbe v letu dni
Kot smo uvodoma omenili, so župana haloške občine policisti prejšnji mesec obravnavali zaradi suma storitve več kaznivih dejanj, s katerimi naj bi bila povzročena skoraj 900.000 evrov visoka premoženjska škoda. Osumljenci naj bi oškodovali več občin, med drugimi občino Videm, s tem ko niso objavljali zakonsko predvidenih javnih razpisov, temveč so javna naročila razdrobili na manjše vrednosti, nakar so posle v poenostavljenem postopku podelili vnaprej dogovorjenim podjetjem. Prav tako naj bi župan Bračič in osumljenci oškodovali občinski proračun s tem, ko naj bi sklepali kupoprodajne in menjalne pogodbe za nepremičnine brez predhodnih cenitev.
V minulem letu dni sta Bračiča doleteli še dve kazenski ovadbi. Županski položaj naj bi zlorabil s tem, ko naj bi obsojenemu podjetniku pomagal pri izogibanju družbenokoristnemu delu. V videmski občini naj bi namreč naklepno ponaredili dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, kako in kdaj je pri njih služboval obsojeni ter da je opravil vseh dosojenih 1460 ur dela. Tega pa naj v resnici ne bi storil. Bračič je bil tudi med 17 kazensko ovadenimi, ki naj bi nezakonito zaslužili 266.000 evrov v postopkih vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Videmski župan vse policijske očitke zanika in jih zavrača kot neutemeljene.
