Če ne bo zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, bodo prizidek k Valvasorjevi knjižnici Krško, ki je lani praznovala 50 let obstoja, začeli graditi v letu 2018. Dela naj bi končali dve leti kasneje. Knjižnica se bo širila na območju samostanskega kompleksa, občina pa se 4,3 milijona evrov vredne naložbe loteva sama.
»Trenutno na ravni države ni predvidenega denarja za tovrstne namene. Če pa se bo pokazala kakršna koli možnost za sofinanciranje, bomo seveda izvedli vse potrebno za pridobitev teh sredstev,« so povedali v kabinetu župana Mirana Stanka. Občina je že lansko leto na Slovensko kapucinsko provinco naslovila pobudo glede možnosti uporabe dodatnih prostorov v samostanu za potrebe knjižice, ki v njem deluje od leta 1988. Kapucinska provinca je željam občine prisluhnila in se odločila za prodajo. Del samostana (brez stanovanjskega prostora za patra in cerkve) in zemljišče za prizidek sta ocenjena na 300.000 evrov.
Z najnovejšo rešitvijo zadovoljni vsi
Občinski svetniki so investicijski dokument za širitev na območju samostanskega kompleksa na podlagi prve idejne rešitve sprejeli že junija, nato pa je občina na pobudo sveta zavoda knjižnice naročila novo idejno rešitev, ki so jo svetniki novembra tudi potrdili, sprejemljivejša pa je bila tudi za zavod za varstvo kulturne dediščine. Izbrana rešitev po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti Andreja Sluge predvideva okoli 60 odstotkov več površin v primerjavi z junijsko rešitvijo.
V 1600 kvadratnih metrov velikem enoetažnem prizidku bo potekala celotna izposoja, prostor bodo v njem dobili leposlovni, strokovni in mladinski oddelek, v samostanskem delu, ki ga bodo obnovili v skladu s spomeniškovarstvenimi pogoji in kjer bo na voljo 1100 kvadratnih metrov (doslej 870), pa bodo večnamenski prostor za prireditve in izobraževanja, domoznanski oddelek ter prostori uprave, nabave in drugih služb, je dodala direktorica Valvasorjeve knjižnice Urška Lobnikar Paunović.
O prostorskih rešitvah knjižnice (pogodba o brezplačnem najemu samostanskih prostorov se izteče leta 2025) se v Krškem pogovarjajo že skoraj dve desetletji. Leta 2005 je občinski svet sprejel sklep o izboru lokacije v starem mestnem jedru, izdelana je bila projektna dokumentacija, leta 2010 je občina vložila tudi prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo, a se je nato zapletalo s pridobivanjem zasebnih zemljišč in soglasij zavoda za varstvo kulturne dediščine. Takratni načrti so padli v vodo. Zdaj pa kaže, da so z najnovejšo rešitvijo zadovoljni prav vsi.
Samostanski prostori imajo dušo
»Samostan je prečudovit, mnogi pravijo, da ima dušo. Toda prostori v njem so precej fiksni, ne omogočajo kakšne večje prenove, ni jih mogoče združevati. Poleg tega je knjižnica v vseh teh letih tako zrasla, da so police povsem polne in tako skupaj, da je otežen prehod za gibalno ovirane uporabnike ali pa mamice z vozički. Izposoja poteka tudi v prvem nadstropju, a dvigala ni. Tudi v domoznanskem oddelku police segajo povsem do stropa. Pisarn skorajda nimamo,« je naštevala Lobnikar-Paunovićeva. Zelo pogrešajo tudi prostor za izobraževanja, delavnice, druženja, prireditve.
Knjižnica ima več kot 6000 aktivnih članov, lani so imeli več kot 122.000 obiskovalcev, kar po besedah Lobnikar-Paunovićeve pomeni, da je vsak občan Krškega več kot štirikrat v letu obiskal knjižnico. Na leto imajo približno 386.000 izposoj v vseh enotah skupaj. Od leta 2007 mladinski oddelek deluje na drugi lokaciji v starem delu mesta, izposojevališča imajo še na Vidmu, Senovem in v Kostanjevici na Krki. Valvasorjeva knjižnica upravlja tudi baročno kapucinsko knjižnico, ki je v samostanu že od leta 1644, od leta 2009 pa je v sobici v pritličju urejena tudi posebna stalna zbirka Speedway v Sloveniji.
