Potem ko je bilo že pred enim mesecem med odstranjevanjem stolov tik pred začetkom zime jasno, da se je sedežnica v Španovem vrhu za vedno ustavila, so za uradno potrditev tega s sklepom poskrbeli še jeseniški občinski svetniki. Po ne ravno burni razpravi jih je z odločitvijo o ustavitvi najstarejše do nedavnega še delujoče žičnice v Sloveniji, postavljene leta 1963, soglašalo kar 17, le štirje pa so bili proti.
Na zadnji seji jeseniškega občinskega sveta je obžalovanje zaradi odločitve o ustavitvi žičnice jasno izrazil le svetnik Janez Poljšak. Kritičen je bil do študije, ki so jo občinski svetniki obravnavali pred enim letom in ki zaradi negotovih klimatskih razmer in slabih tovrstnih trendov nižje ležečim smučiščem napoveduje klavrno prihodnost. Po njegovem študija ni bila strokovna in zato ne more biti ustrezna podlaga za odločanje o usodi smučišča. Namesto neprestanih pogovorov o ukinitvi je prepričan, da bi se Jeseničani morali osredotočiti na priložnosti, ki jih ponuja Planina pod Golico kot mikrolokacija. Strniti bi jih morali v resno študijo in z uradnim koncem ustavitve žičnice počakati. Ta namreč zdaj, ko ne deluje, po njegovem ne predstavlja občini nobenega stroška več.
Neupravičeni izdatki javnega denarja
Novi standardi in normativi, ki veljajo za žičnice tudi takrat, ko te mirujejo, terjajo vlaganja v naprave, je že pred mesecem opozoril tedanji direktor Zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar. »Lani smo za obratovalne stroške namenili 16.000 evrov, kar je velik delež javnih sredstev in v prihodnje nima več opravičila.« Smučišče je po njegovem preveliko tudi za ljubiteljsko vzdrževanje, zadnja leta pa ga je upravljal omenjeni zavod. Pred časom ga je občina ponujala v najem zgolj za en evro najemnine, vendar neuspešno.
Obsežnejši pogovori o usodi žičnice Španov vrh sicer na Jesenicah in na Planini pod Golico potekajo že dlje kot eno leto. »Za potrebe nadaljnjega obratovanja žičnice Španov vrh bi bila potrebna izredno velika finančna sredstva, ki pa jih občinski proračun ne zmore zagotoviti,« nam je ob pospravljanju stolov, ki je vznemirilo domačine, povedala direktorica občinske uprave občine Jesenice Valentina Gorišek. Občinski svet se je seznanil s poslovanjem ter možnimi nadaljnjimi koraki, a razvoj žičnice ni predviden v nobenem od občinskih razvojnih dokumentov.
Alternativne rešitve niso zaživele
Z neizbežno usodo žičnice so se sprijaznili tudi domačini. »Razočarani smo, da ni šlo v to smer, po drugi strani pa razumemo občino, saj bi bila to verjetno zanjo prevelika investicija. Treba bi bilo iti v obnovo z rešitvami tudi za poletno sezono,« meni predsednik Turističnega društva Golica Klemen Klinar. »Seveda o smučišču razmišljamo z nostalgijo, saj smo se tu učili smučati, smučišče pa je dalo tudi kar nekaj olimpijcev. A teh časov je konec in zagotovo je bolje, da se vse skupaj odstrani, namesto da stoji tam, propada in kazi naravo.«
Tudi z alternativnimi rešitvami so na Jesenicah že poskusili. Kramar tako opominja, da se je nabralo kar nekaj let, ko žičnice za obiskovalce pozimi sploh niso zagnali. »Poskusili smo tudi s poletnim obratovanjem med cvetenjem narcis, a so se ljudje do Črnega in Španovega vrha namesto s sedežnico raje odpravili peš.« Na občini Jesenice pa se že ozirajo v prihodnost. Po besedah Goriškove so v občinski proračun za prihodnje leto uvrstili 11.000 evrov izdatka za pripravo dokumentacije in pridobitev ustreznih upravnih dovoljenj za odstranitev sedežnice. Ko bodo izdelani načrti, pa bo znano tudi, koliko bo odstranjevanje sedežnice stalo v celoti.
