Britanski poslanci so včeraj, dobrih pet mesecev po referendumu, prvič zares razpravljali in na neki način glasovali o brexitu. To so izvedeli manj kot 48 ur prej. Zakaj? Zato, ker se je konservativna premierka Theresa May, ki se do zdaj ni hotela z nikomer pogovarjati o vsebini brexita, nenadoma odločila, da bo sprejela zahtevo laburistične opozicije, da pred sprožitvijo brexita objavi nekaj, kar imenujejo brexitski načrt. Toda o tem načrtu se še nič ne ve, ne kako podroben bo ne kdaj bo objavljen, tako da so poslanci po včerajšnji razpravi glasovali samo o eni stvari – o tem, da se uradni pogovori o brexitu z EU začnejo 31. marca prihodnje leto.
Nepotrebna skrb
Otoški komentatorji se niso strinjali o tem, ali gre za vdajo ali past premierke Mayeve, ki je do zdaj odločno zavračala »sprotno komentiranje« priprav brexita, čeprav gre za največjo odločitev po letu 1972, ko se je Britanija pridružila tedanji predhodnici EU. Minister za brexit v laburistični vladi v senci Keir Starmer, ki je začel razpravo v parlamentu, ker je ravno on zahteval glasovanje o objavi brexitskega načrta, je ocenil, da gre za vdajo. Poudaril je, da bo moral biti vladni brexitski načrt dovolj natančen, da bo uradu za proračunsko odgovornost dovoljeval, da oceni učinek brexita na javne finance.
Ko je Mayeva pristala na sicer neobvezujoče glasovanje o objavi brexitskega načrta, je po eni strani navidez popustila oziroma se vdala pritisku, po drugi strani pa je s tem, ko je glasovanju dodala brexitski urnik, nastavila past poslancem, da bi preverila, kateri in koliko bi se jih utegnilo, ko bo šlo zares, postaviti proti brexitu, če bi vlada na vrhovnem sodišču izgubila pravno bitko o tem, ali lahko sproži brexit brez odobritve parlamenta. Mayeva je bila v skrbeh brez potrebe. V včerajšnji razpravi ni bilo nobenega omembe vrednega nasprotovanje brexitu, pa tudi pri glasovanju ne.
»Barski« poslanci
Kljub parlamentarni razpravi o tako ključnem vprašanju, ki se je začela malo po prvi uri popoldne, je bilo v poslanskih klopeh štiri ure kasneje samo okoli petdeset od 650 poslancev, med katerimi so prevladovali dobrovoljni zelo optimistični zagovorniki brexita. Ti so napovedovali svetlo britansko prihodnost zunaj EU in vedno znova poudarjali, da so vsi, ki so proti brexitu, tudi proti demokratični volji ljudstva. Kje so bili preostali? Na večerno glasovanje so se pripravljali v vrsti barov v parlamentarni westminstrski palači. Povsem neresen odnos velike večine poslancev do brexitskih dilem ne more pomeniti nič drugega kot to, da so se poslanci ali povsem sprijaznili z brexitom ali pa so se pred junijskim referendumom samo pretvarjali, da so proti. Veliki britanski prepir o odhodu iz EU, ki je razdelil Britance na dvoje, se včeraj v parlamentu prav gotovo ni poznal. Poslanci še zdaleč niso tako razdeljeni, kot so Britanci. Med včerajšnjo razpravo v parlamentu je bil občutek, da velika večina nima nobenih težav z odhodom iz EU, ki ga enačijo z britansko osvoboditvijo. Britanci pa so bolj razdeljeni kot kdaj prej v sodobni zgodovini. Najnovejše raziskave kažejo na prednost nasprotnikov brexita, ki se povečuje, ker vlada očitno po tihem pripravlja splošni odklop od Evrope, torej »trdi brexit«, ki ni bil na junijskem referendumskem lističu.
Ljudstvo ne bo odločalo
Velika večina poslancev, ki naj bi bili pred referendum proti brexitu, je sinoči vseeno glasovala za brexitski urnik. Menda v imenu demokracije in zato, da se ne bi postavili proti referendumski volji večine ljudstva. Bolj verjetno so tako glasovali, ker bi radi ohranili službe. Brexit ni nekakšen upor proti elitam, ampak zmaga prepričljivejšega dela elite in evroskeptičnega desničarskega tiska. Z drugimi besedami: to bo bolj odločitev elite in politikov, katerih velika večina je med včerajšnjo razpravo v parlamentu pokazala, da živi nekje drugje kot večina drugih Otočanov. Mayeva, ki naj bi bila pred referendumom proti brexitu, zdaj pa trdi, da je za rdeče-modro-beli brexit (barve britanske zastave), jim je nastavila dobro (patriotsko) past.
