Na Otoku so včeraj imeli jesenski proračunski dan. Prvi po brexitu. Britanci so izvedeli, da bo brexit upočasnil gospodarsko rast in da bo zato britansko gospodarstvo do leta 2020 ob 122 milijard funtov.
Philip Hammond, ki je bil pred referendumsko odločitvijo za brexit obrambni, zdaj pa je finančni minister, je v svojem prvem proračunskem poročilu dejal, da je moral zaradi brexitske odločitve znižati napovedano gospodarsko rast v prihodnjih treh letih. Napovedal je, da bo zaradi brexita Britanija do leta 2020 ob 122 milijard funtov. Ta ocena, ki mu jo je pripravil urad za proračunsko odgovornost, temelji na pričakovanju, da bo Britanija zapustila EU v aprilu 2019 oziroma dve leti po sprožitvi petdesetega člena lizbonske pogodbe. Pa tudi na pričakovanju, da bodo novi trgovinski sporazumi Britanije s svetom in omejitve priseljevanja upočasnili rast uvoza in izvoza za najmanj deset let.
Bolj žilava ekonomija
Britancem je zatrdil, da bo ekonomijo naredil bolj žilavo. Po pričakovanjih se rojakov ni upal dražiti s povišanjem davka na gorivo, ki je zamrznjen že sedem let in bo še naprej. Obenem je namenil več denarja za izgradnjo novih dostopnih stanovanj, transport in digitalno infrastrukturo. Po šestih letih varčevalne politike, ki je še povečala revščino revnih in drastično poslabšala zlasti položaj nižjega srednjega razreda, je minister sporočil, da vlada ne bo dosegla svojega razvpitega cilja: odprave proračunskega primanjkljaja do leta 2020. Tudi napovedana gospodarska rast za prihodnje leto naj bi bila nižja: za kar 2,4 odstotka. Finančni minister pa je za minimalnih 30 penijev povečal minimalno urno plačilo, ki bo od aprila prihodnje leto sedem funtov in pol. Z novim investicijskim skladom, v katerem bo 23 milijard funtov, naj bi se Britanija spoprijela »s šokantnim zaostajanjem v produktivnosti« za nekaterimi drugimi državami.
Brez brexitske vizije
Minister Hammond ni spregledal, da je proračunsko poročilo v parlamentu pojasnil natančno pet mesecev po referendumu o članstvu v EU, na katerem se je 52 odstotkov Otočanov izreklo za odhod. Minister, ki naj bi bil proti odhodu iz EU, je dejal, da bo brexit spremenil potek britanske zgodovine. Dodal je, da je zato nujneje kot kadar koli prej, da se Britanija spoprime s svojimi dolgoročnimi ekonomskimi šibkostmi.
Laburistična opozicija je v ocenah proračunskega poročila poudarila, da je vlada slabo pripravljena in opremljena za brexit ter da je povsem brez vizije. Pri tej oceni še zdaleč ni edina. Brexit za zelo dolgo ne obeta prav nič dobrega. Vse več Britancev je prepričanih, da so si z njim podstavili nogo. A politiki vztrajajo pri brexitu v imenu demokratične odločitve ljudstva (52 odstotkov ljudstva, če smo natančni) in na podlagi številnih laži, izrečenih in napisanih v referendumski kampanji brexitskega tabora.
