Umirjeni toni, spravljivost in dejstvo, da je v svojem letnem nagovoru parlamenta in Rusov predsednik Vladimir Putin zunanjepolitične teme dal na konec svojega nastopa, niso naključje. Rusija je že dve leti pod sankcijami. Njen gospodarski razvoj peša, z izjemo vojaške industrije. Vpletena je v sirsko vojno, sprta je z vrsto držav. Vse donedavnega je bila retorika znova takšna, kot jo uporabljajo velesile, čeprav je v govoru naciji leta 2012 izrecno dejal, da Rusija ne želi igrati vlogo velesile. Svetu in Rusom je bilo treba prikazati milejši obraz.
Trumpa ni omenil z imenom
Putin je v nagovoru izrazil pripravljenost za sodelovanje Rusije z Zahodom kljub napetostim, posebej pa je omenil prihodnjo administracijo ZDA. »Ne želimo si konfrontacije, ne iščemo sovražnikov,« je poudaril. A dodal je, da »potrebujemo prijatelje, kar ne pomeni, da bomo trpeli kršenja naših nacionalnih interesov«.
Novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je v predvolilni kampanji hvalil Putina, ruski predsednik sicer ni izrecno omenil, a je poudaril, da je Rusija pripravljena okrepiti vezi s prihodnjo ameriško administracijo. »Pomembno je, da normaliziramo in razvijemo naše dvostranske odnose na enakih temeljih, ki bodo v korist obema stranema,« je dejal ruski predsednik. ZDA je tudi pozval k sodelovanju z Rusijo v boju proti »glavni grožnji« na svetu, ki je mednarodni terorizem.
Če je lani velik del govora namenil Turčiji, ki jo je zaradi sestrelitve ruskega vojaškega letala obtožil izdaje mednarodnega prava in sodelovanja z islamskimi skrajneži, se je letos izognil tej temi. Državama je s težavo uspelo zakopati bojno sekiro, a se kljub temu med njima občasno znova zaiskri, kot se je pred dnevi, ko je Moskva zahtevala od Ankare pojasnilo, kaj je predsednik Erdogan mislil, ko je dejal, da je Turčija šla v vojno, samo da bi strmoglavila Asada, ki je ruski zaveznik.
Niso vsega krive sankcije
V nagovoru je bil tudi kritičen do razmer v domovini, ki jim je pripisal odgovornost za negotovo rusko gospodarstvo. S tem je namignil, da sankcije, ki jih je proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini uvedel Zahod, niso bile glavni dejavnik, zaradi katerega je ruska ekonomija v minulih letih nazadovala. Državljane je potolažil, da ruski sektor dobrin in storitev več ne peša in da bo po pričakovanjih rusko gospodarstvo letos na splošno nazadovalo le za 0,3 odstotka. Dodal je, da je letos občutno rast dosegla obrambna industrija, pri kateri se je produktivnost povečala za okoli deset odstotkov. Putin je za leto 2018 napovedal reformo davčnega sistema in znižanje inflacije v prihodnjem letu na štiri odstotke.
Ni pa mogel mimo problema korupcije, ki ga v prejšnjih nagovorih ni omenjal, ali pa se ga je le bežno dotaknil. Nedavna aretacija Alekseja Uljukajeva, osumljenega jemanja podkupnine v višini 2 milijonov dolarjev, je bila preveč odmevna, da bi se izognil temu problemu. »Rusija se mora odločno spopasti s korupcijo, toda pri nas je postala navada, da so mediji tisti, ki delajo velik hrup okrog tako imenovanih velikih afer. Korupcija ni in ne sme biti stvar medijskega šova,« je bil kritičen Putin do medijev, ki razkrivajo korupcijo in potem vztrajno s korupcijskimi aferami seznanjajo javnost, kar Kremlju očitno ni všeč.
Kljub težavam je Putin napovedal povečanje vlaganj v zdravstvo, šolstvo, znanost in tehnologijo. Pohvalil je kmetijstvo, ki se je na zahodne sankcije odzvalo s povečano pridelavo hrane, ki jo danes Rusija celo izvaža in v državno blagajno prinese celo več kot orožarska industrija. sz
