Čeprav nas peta partija obračuna v New Yorku ni razvadila z vznemirljivim izidom, je prinesla v dvoboj pomembno novost: prvič doslej je imel na šahovnici prednost ruski izzivalec. Šampion je tokrat kot beli namesto pričakovane španske partije posegel po italijanki, najstarejši izmed otvoritev, ki pa v zadnjem letu znova prihaja v modo.
Seveda Karjakina to ni prav nič zmedlo in zelo zanesljivo je izenačil igro. A namesto da bi – z vso pravico – posegel po živahni in obetavni igri figur, je z identično nepotrebno potezo kot v četrti partiji predal krmilo Carlsenu. Ta je zdaj v sicer enakem položaju lahko brez tveganja poskušal manevrirati in izvesti načrt z napredovanjem kmetov pred svojim kraljem. A to je počel do te mere brezskrbno, da je izzivalcu uspelo prepeljati kralja na varnejše damino krilo in z izvrstno žrtvijo kmeta ob raznobarvnih lovcih začeti napadati belega kralja. Hitro pa se je zmotil in dovolil prvaku, da je vrnil kmeta in se zatekel v menjavo težkih figur in nov remi.
Čeprav je moral biti Norvežan bolj zadovoljen z izidom partije, je na tiskovni konferenci vnovič dajal vtis živčne razvaline; Rus je bil, zanimivo, kljub zapravljeni priložnosti skoraj židane volje. Manj razpoložena sta bila najbrž fotografa, ki sta si zaradi vedenja med prejšnjo partijo prislužila javni opomin sodnika. V uvodnih desetih minutah je namreč znotraj steklene kocke, kjer poteka dvoboj, dovoljeno fotografirati, akreditirana profesionalca pa sta tam delala – selfije.
Pred šesto partijo ni bilo malo optimistov med navijači Karjakina, ki je očitno končno začutil, da je tudi prvak ranljiv in zmotljiv. Izzivalec je ponovil inačico španske igre iz četrte partije in prepustil prvaku izbiro med počasno igro, ki smo jo že videli, in žrtvijo kmeta z nadomestilom v odličnem razvoju. Carlsen se je odločil za zadnje. Ker oba nasprotnika ta položaj odlično poznata in vesta za vse pasti pa tudi razplete v remi, ni bilo treba dolgo čakati: menjava je sledila menjavi in partija je bila končana prej kot v dveh urah. Tokrat so celo šahovski ciniki pričakovali malce več bojevitosti z obeh strani. Norvežanov motiv za tak razplet je bil morda v tem, da si nekoliko olajša črne dni. Ker se namreč razpored barv na polovici dvoboja obrne, je tudi v naslednji partiji beli izzivalec. Ta pa je, kot za zdaj kaže, vesel vsakega remija in se počasi bliža cilju: spraviti Magnusa ob živce ali pa vsaj ostati neporažen in poskusiti srečo v podaljšku, ki bi sledil v primeru neodločenega izida. V partijah s skrajšanim časom za razmišljanje bi bil nedvomno še vedno favorit svetovni prvak, a tam se lahko v vsakem trenutku zgodi kar koli. Zlasti če imaš devet življenj kot, se zdi, Sergej Karjakin.
