»Neuradno smo obveščeni, da je Sazas začasno zbiral del prispevkov za avtorske pravice avdiovizualnih del, zato prosimo za poročilo in obračun,« so iz Združenja avtorjev avdiovizualnih del Slovenije leta 2003 pisali Sazasu. Ta se ni odzval. Leta 2005 je združenje spet pisalo Sazasu: »Prosimo za pojasnilo, koliko sredstev je bilo zbranih od leta 2001 do sedaj, kako so bila ta razdeljena ter komu. /.../ Niti en domači avtor v preteklih letih ni dobil nobenega nadomestila za kabelsko retransmisijo.« To pismo je bilo Sazasu poslano priporočeno s povratnico, Sazas ga je spet ignoriral.
Številni dopisi, s katerimi razpolagamo na Dnevniku, dokazujejo, da so avtorji poldrugo desetletje opozarjali na to, da Sazas ne razdeljuje denarja od kabelske retransmisije.
Vsak kabelski operater, ki predvaja filme in s tem ustvarja prihodek, mora del prihodka deliti s (so)avtorji (plačevati morajo nadomestilo za kabelsko retransmisijo). Do leta 2010 so ta denar v imenu avtorjev zbirali na Sazasu, zadnjih šest let pa ga zbira Zavod AIPA. Organizaciji bi morali zbrani denar izplačati režiserjem, producentom in scenaristom. Toda skoraj nihče (razen štirih) od Sazasa med letoma 2001 in 2010 ni prejel niti centa. »V teh letih nismo niti vedeli, da Sazas kar koli pobira v našem imenu, kaj šele, da bi mi morali to dobiti,« pravi predsednik Društva slovenskih producentov Miha Černec.
Sazas je pobral 3 milijone evrov za stroške
Toda glavnina zbranega denarja, ki ni prišla do avtorjev, ni ostala na Sazasu. Ta ga je med drugim nakazal v Švico, družbi AGICOA.
AGICOA je zasebno interesno združenje, ki se predstavlja kot zastopnik pravic avtorjev avdiovizualnih del, a nima dovoljenja za kolektivne dejavnosti niti v Švici niti v Sloveniji in ni pod državnim nadzorom. Njihov namen je izslediti in razdeliti nadomestila iz naslova kabelske retransmisije. Družba ima podružnice v več evropskih državah, a nikjer, tudi na zahtevo sodišč, nikdar ni predložila dokazil, ki bi pričala o njenem zastopništvu. Zakaj in na kakšni podlagi je Sazas denar, ki pripada slovenskim avtorjem in bi ga morali razdeliti v Sloveniji, sploh nakazal AGICOA? Odgovorov Sazasa v petih dneh nismo prejeli, so pa na spletni strani zapisali, da so v desetih letih razdelili 31,6 milijona evrov med »upravičene imetnike pravic iz Slovenije in sveta«, komu konkretno, niso povedali, poleg AGICOA še RTV programom in avtorjem glasbenih del. Denar so, trdijo, delili »v skladu z dogovorjenimi razmerji s pogodbenimi partnerji«, toda, zanimivo, v isti sapi poudarjajo, da niso pooblaščeni za delitev honorarjev končnim upravičencem (avtorjem, imetnikom pravic) – čeprav to ne drži. Medtem so si odtegnili 10 odstotkov za stroške poslovanja, torej 3,1 milijona evrov.
O nakazilih v Švico se je pred leti spraševal tudi Jurij Žurej, nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino (UIL), ki je edini pristojen za nadzor legitimnosti in zakonitosti poslovanja kolektivnih organizacij. Sazasu je očital, da je brez pravne podlage nakazoval denar v Švico.
Kakšna je pravna podlaga?
Sazas je denar nakazoval AGICOA na podlagi tako imenovanega memoranduma o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmitirane v kabelskih sistemih, pravijo na UIL, čeprav v zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah ni člena, ki bi bil podlaga za ta memorandum. AGICOA po naših informacijah Sazasu nikdar ni predložila dokazil, da zastopa določene avtorje, niti jih v šestih letih ni predložila AIPA.
Medtem ko se v Sazasu na novinarska vprašanja ne odzivajo, pa so se odzvali v Gospodarskem interesen združenju slovenskih neodvisnih avdio in video producentov (SNAVP). »AGICOA je kompetenten partner večini največjih svetovnih, evropskih in slovenskih producentov. Dokaz, da ustreza mednarodnim standardom, je, da vsi največji svetovni studii zaupajo svoj repertoar za področje pravic iz naslova kabelske retransmisije v njihovo upravljanje,« je zapisal podpredsednik SNAVP Andrej Kregar. Zatrdil je, da so vsi njihovi člani po nasvetu Sazasa svoj repertoar pred leti začasno – do nastanka AIPA – prijavili AGICOA. Po naših informacijah so edini; SNAVP šteje manj kot deset članov (podatek ni javno objavljen), eden izmed teh pa je Tomaž Grubar – tudi podpredsednik upravnega odbora Sazasa.
Kaj medtem počne nadzornik?
Žurej je bil edini, ki je kot direktor UIL uvedel nadzor nad zakonitostjo poslovanja Sazasa in od njega terjal pojasnila o teh nakazilih, a je bil krivdno odpuščen z UIL (zadeva je na sodišču), preden jih je prejel. Danes zadeve ne želi več komentirati. Letos so v AIPA spet spomnili UIL na domnevno sporna nakazila. »Še vedno čakamo pojasnila bodisi Sazasa bodisi UIL, na osnovi katerih aktov so bila od 1999 do 2010 izvedena večmilijonska nakazila na omenjeno zasebno združenje,« so zapisali. AIPA je po pridobitvi dovoljenja leta 2010 prva kolektivna organizacija, ki je razdelila denar. Potem ko so pridobili stalno dovoljenje, je AIPA z več dopisi pozivala Sazas, naj ji prenakaže tudi neizplačane honorarje ter posreduje finančna in revizijska poročila, a se Sazas – spet – ni odzval.
Pa tudi nadzorni organ, UIL, vršilec dolžnosti direktorja je Vojko Toman, se na opozorila ne odziva. »UIL razpolaga s podatki, ki jih Sazas objavlja v letnih poročilih, med njimi so tudi prihodki iz naslova kabelske retransmisije,« so odpisali iz UIL. Na vprašanja, ali so od Sazasa terjali dodatna pojasnila oziroma kakor koli ukrepali, niso odgovorili. Ali je nemara to opustitev dolžnega ravnanja, smo vprašali ministrstvo za gospodarstvo, njihov odgovor pričakujemo danes.
