Po nekaterih podatkih povprečni Slovenec spije okrog 10 litrov čistega alkohola na leto ali z drugimi besedami 104 litre piva, 43 litrov vina in dober liter žganih pijač. To pa se odraža v stanju na slovenskih cestah. Od začetkov samostojnosti je v prometnih nesrečah, kjer je bil povzročitelj pod vplivom alkohola, umrlo že več kot 2000 ljudi, družbena škoda pa se meri v milijardah evrov. Tako naj bi pred desetimi leti že vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani voznik, a se je to zdaj zmanjšalo na vsako peto, povprečna stopnja alkohola pri povzročitelju pa je bila lani še vedno neverjetnih 1,44 g/kg alkohola v krvi. Tudi zato so preverjanja policistov vsakodnevna. Lani so odredili 321.885 alkotestov, od katerih jih je bilo 11.645 pozitivnih.
Alkohol v Sloveniji občasno uživa večina odraslih prebivalcev, petina pa spije več od »varne« količine alkohola na dan, kar je za moške 20 in za ženske 10 gramov čistega alkohola, več kot polovica jih tudi priznava, da so se opili vsaj enkrat na leto. Alkohola ne štejemo med droge, a je klasično legalno mamilo, ki ima v Sloveniji tisočletno tradicijo, tako pridobivanja kot uživanja. Mnogi, ki vozijo pod njegovim vplivom, pa se ne zavedajo nevarnosti, ki jo takšno dejanje povzroča. Alkohol v krvi sprva povzroča pretirano samozavest in evforijo, nato pa močno zmanjša sposobnost trezne presoje. Znan je slogan, ki ga ponavljajo že 50 let: ko piješ, ne vozi, in ko voziš, ne pij!
Z vidika vožnje pod vplivom alkohola je najbolj problematičen prednovoletni čas, kot izrazito nevarni pa veljajo še poletni meseci in martinovanje. Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se zgodi ob koncih tedna, ob petkih in sobotah v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah, najnevarnejše s tega vidika pa so ceste v naseljih in v njihovi bližini. Slovenska policija sicer psihofizičnemu stanju voznikov stalno posveča veliko pozornosti, zagrožene kazni pa so relativno visoke – od 300 do 1200 evrov ter od 4 do 18 kazenskih točk, odvisno od stopnje alkoholiziranosti. Ni jih malo, ki menijo, da bi lahko bile še višje. V Franciji, na primer, lahko povzročitelju hude telesne poškodbe zaradi vožnje pod vplivom alkohola zaplenijo vozilo in ga kaznujejo s 50.000 evri.
Ker število mrtvih prometnih udeležencev zaradi vinjenih povzročiteljev znova narašča – v letu 2014 23, lani 34 in v prvih desetih mesecih letos že 30 mrtvih – kar je v nasprotju z nacionalnim programom varnosti cestnega prometa do leta 2022, je jasno, da je rešitev v širšem razumevanju in ukrepanju, tudi manjši dostopnosti alkohola. Čeprav nas kratkoročno naredi samozavestne, nas tudi ubija. Žal.
