Uspešnemu reprezentančnemu nastopu, ko je Slovenija na visoki ravni odigrala nedavni turnir na Bledu, je sledila hitra vrnitev v realnost na klubski sceni.
Olimpija postaja čedalje manj konkurenčna v EBEL, kjer ji je prvak Salzburg nazadnje nasul kar deset golov na domačem ledu. Ljubljančani so na šestnajstih tekmah le enkrat zmagali po rednem delu, kar bi moralo še zadnjim dvomljivcev odpreti oči, da tivolski kolektiv po organizacijski in igralski strukturi že zdavnaj ni več dorasel tekmovanju na tako visoki ravni. Olimpija se vsako zimo že na začetku sezone srečuje s težavami pri rednem izplačevanju plač za hokejiste, ki jim je v edinem prepoznavnem regijskem tekmovanju ostala vsaj trohica upanja, da jih bo kdo opazil, da se bodo prodali v tujino. Hokejske tekme v Ljubljani resnično ne zanimajo skoraj nikogar več, saj se na tribunah zbere vsega 300 gledalcev, kar je v marketinški ligi porazna reklama za državne prvake. Glede na to, da je Olimpija zaradi svoje nestabilnosti pod posebnim drobnogledom EBEL, ni nemogoče, da bi jo že v prihodnji sezoni zamenjal zagrebški Medveščak ali madžarski MAC, ki sta po vseh merilih privlačnejša od prepričljivo zadnjeuvrščenih zmajev.
Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali bo Olimpija sploh spravila letošnjo sezono pod streho. Alternativa je igranje v manj odmevni in zaradi dolgih potovanj stroškovno preveč zahtevni alpski ligi, ki je namenjena predvsem kaljenju novega vala hokejistov. Jesenice, denimo, v zadnjih letih nastopajo v konkurenci avstrijskih drugoligašev, vendar premalo izkoriščajo možnosti za razvoj obetavnih igralcev. Pred mesecem dni so v Podmežakli na (pre)velik zvon obesili, da bo v rdečem dresu zaigral reprezentant David Rodman, ki je medtem že pospravil opremo in se preselil v Francijo. Bolj smiselno bi bilo, da bi Jesenice utrle naravno pot in tudi za ceno rezultata več priložnosti ponudile nadebudnim učencem iz lastne hokejske šole.
