Pred velikim finalom letošnje sezone svetovnega pokala kajakašev in kanuistov v slalomu, ki bo od petka do nedelje na brzicah Save v Tacnu, so najbolj na trnih organizatorji. Prišlo je namreč do zamude pri sanaciji spodnjega dela proge, ki je bila že tako načeta, da je bilo veslanje po njej nevarno. Potem ko je Kajakaška zveza Slovenije (KZS) zbrala vso potrebno dokumentacijo, so dela začeli z zamudo. Vmes jim je ponagajal še dež, ko pa so v nedeljo zvečer v umetni kanal znova spustili vodo, da bi v ponedeljek reprezentance začele trenirati, se je pokazalo, da gradbeniki del niso opravili dovolj kakovostno.
»Zid je bil narejen dobro, dno kanala iz betona pa preslabo, zato smo še dva dneva izgubili za sanacijo. Beton se pač mora posušiti. Ne glede na težave, ki smo jih imeli, bo obnova velika pridobitev za tacensko progo,« je pojasnil generalni sekretar KZS Jakob Marušič, ki upa, da bodo tekmovalci danes in jutri vendarle opravili načrtovana treninga. Ker bo zaradi dveh izgubljenih dni proga v Tacnu danes za trening odprta od zore do mraka, so nekateri tekmovalci odpovedali nastop na drevišnjem paralelnem slalomu na Ljubljanici (kvalifikacije ob 18.30, finale ob 19.30), ki je uvod v tridnevno dogajanja pod Šmarno goro.
Slovenija v Tacnu s kar 14 čolni
Slovenska reprezentanca bo na zadnjem dejanju sezone nastopila v najmočnejši zasedbi s kar 14 čolni. V središču zanimanja bo olimpijski podprvak med kajakaši Peter Kauzer, ki je imel po olimpijskih igrah toliko obveznosti, da je izpustil četrto tekmo svetovnega pokala konec minulega tedna v Pragi. »Za menoj je res glavna preizkušnja sezone, a za nastop na tekmi doma sem bil vedno zelo motiviran, ne glede, kdaj je tekmovanje. Obveznosti je bilo toliko, da ni bilo veliko časa za trening, zato bom vozil na rutino in svežino. Olimpijske igre so bile pred mesecem dni in forma v tako kratkem času ne izgine. Nestrpno čakam, kaj mi bo prinesla tekma, saj bom na start prišel z olajšanjem. Komaj čakam, da vidim, kako se bo razpletalo. Bolj kot uvrstitev me zanima to, da bom čim bolj užival. Ko uživam, je tudi rezultat dober,« je bil dobro razpoložen Peter Kauzer.
Priznal je, da mu je osvojitev olimpijske kolajne v tretjem poskusu prinesla veliko olajšanje. Na daleč je opazno, da je zelo sproščen, miren in se ne sekira več za nepomembne stvari. »Le ko si ogledam finalno vožnjo v Riu de Janieru, sem malce jezen sam nase, saj bi lahko vozil dve sekundi hitreje,« je dodal 32-letni Hrastničan. Čeprav je bilo po kolajni obveznosti veliko, pravi, da je bolje imeti zgoščen urnik, kot pa če ne bi imel nič v rokah. Olimpijska evforija po štirih kolajnah slovenskih športnikov v Riu de Janieru se je polegla tudi zaradi novih uspehov slovenskih športnikov v minulih tednih. »Sreča je tudi v tem, da so hokejisti dosegli izjemen uspeh z uvrstitvijo na olimpijske igre leta 2018 v Južni Koreji, da je Tim Gajser dosegel neverjeten uspeh z naslovom svetovnega prvaka v motokrosu. To je le potrditev, da imamo v Sloveniji izjemno veliko vrhunskih športnikov, ki dosegamo izjemne rezultate v številnih športnih panogah. Lepo bi bilo, če bi to podprli širša javnost in država,« je dodal Kauzer, ki je velik navijač, ko nastopajo Slovenci v drugih panogah.
Že do obnovljenega dela z dvema sekundama prednosti
Slovenski kajakaši in kanuisti se niso posebej veliko ukvarjali s prenovljenim zadnjim delom proge, ki ga še niso preizkusili. »Če se malo pošalim, imamo Slovenci kot dobri poznavalci proge že do tega dela, ki je bil obnovljen, dve do tri sekunde prednosti, ki jih nato težko zapraviš. Obnovitev je dobrodošla, saj V Tacnu ni bilo posegov vse od takrat, ko so jo zgradili (svetovno prvenstvo leta 1991, op. p.), kar je sicer žalostno. Če imajo drugi športi svoje centre za treninge in tekmovanja po vsej državi, si tudi kajak zasluži takšen dom, kot ga imajo preostale države po svetu z moderno progo in vso potrebno infrastrukturo. Kajakaška zveza Slovenije si kot ena najuspešnejših panožnih zvez v državi to tudi zasluži,« je pogled v prihodnost usmeril Kauzer.
