Zanima me, kakšno spoštovanje si zasluži nekdo, ki zelo dobro ve, kaj je slabo za državljane, pa to kljub temu brez sramu počne. Tu mislim na poslance parlamenta, ki so potrdili Ceto kljub vsem opozorilom strokovne domače in mednarodne javnosti in bodo z veliko verjetnostjo potrdili tudi TTIP. Tudi naši evropski poslanci s svetlo izjemo Igorja Šoltesa spadajo zraven.
Kakšen človek je nekdo, ki brez problema reče, da je bilo dve leti dovolj časa za kvalitetno razpravo, pa so poslanci dobili 1500 strani dolg sporazum nekaj dni pred sprejemanjem? Kakšen človek se ignorantsko obnaša do vseh dobronamernih opozoril ali predlogov? Predsednik kluba nekdanjih slovenskih diplomatov Peter Toš je to sprejemanje upravičeno označil kot škandalozno.
In kakšno spoštovanje lahko uživa nekdo, ki sodeluje pri potvarjanju zgodovine, ko se udeležuje kvazispravnih slovesnosti v prisotnosti mladcev v domobranskih pokrivalih, se obnaša kot klovn in sramoti državo? Kakšno spoštovanje si zaslužijo tisti, ki s svojimi odločitvami rušijo pravno državo in sami kršijo ustavo?
Menda naj bi ljudje na pomembnih položajih uživali primerno spoštovanje. Vedno sem se jezil, ko so na razne prireditve ob odprtjih pridobitev hlastali za Pahorjem, Cerarjem in Brglezom, če pa ni bilo teh, so bili tudi poslanci dobri. Ali ne bi bilo lepše in bolj simpatično, če bi kako pridobitev odprl najzaslužnejši občan ali recimo najstarejši občan ali če bi recimo vrtec odprl tudi kak otrok? Ali pa bi posodobitev ali novo šolo odprl učenec ali dijak? Menim, da lahko dolžno spoštovanje dobi samo nekdo, ki v svoji funkciji dela pošteno, v dobrobit ljudi, nikakor pa ljudje, ki zaradi oblasti in egoizma škodijo državljanom Slovenije.
Na enem za slovensko državnost prelomnem dogodku, to je zboru slovenskih odposlancev v Kočevju, je bil moto: Narod si bo pisal sodbo sam. Nekateri narodi, če omenim samo Kurde in Palestince, se tega niso zavedali in so preprosto izginili z zemljevidov. To grozi tudi nam, saj bomo postali last multinacionalk in poniknili bomo nekje v Evropi ali pa postali 66. ameriška država, brez jezika in suverenosti. V to smer nas peljejo izvoljeni predstavniki v Sloveniji in EU.
Zdravko Petrič Kostanjevica na Krki
