Čeprav je bil predlog zakona o tujcih že uvrščen na dnevni red današnje seje vlade, je bil včeraj zvečer z njega umaknjen. Po besedah naših virov bo »na hladnem« toliko časa, dokler ne bo »nastopil primeren čas za njegovo obravnavo« oziroma dokler ne bo tega zahtevala migrantska situacija. Ob tem optimistično napovedujejo, da bodo spremembe zakona o tujcih, če bo do njihove obravnave sploh prišlo, sprejete le v primeru, da bodo v skladu z ustavo in mednarodnim pravnim redom. Kar torej pomeni, da naj besedilo, kakršno je pripravilo notranje ministrstvo, ne bi bilo sprejeto.
Spodkopavanje pravice do azila
V nevladnih organizacijah in tudi številni pravni strokovnjaki so namreč v zadnjih dneh glasno opozarjali, da je predlog, ki ga je tako odločno zagovarjala ministrica Vesna Györkös Žnidar, v nasprotju z ustavo in mednarodnimi konvencijami. V njem je med drugim zapisano, da bi državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev lahko zaprl mejo, če bi notranje ministrstvo ocenilo, da sta zaradi spremenjenih migracijskih razmer resno ogrožena javni red ali notranja varnost naše države. Tiste tujce, ki bi nezakonito vstopili, pa bi policija napotila v državo, iz katere so prišli.
V nevladnih in humanitarnih organizacijah so včeraj ponovno opozorili, da takšen predlog spodkopava pravico do azila, ki je varovana tako z ustavo kot z mednarodnimi pravnimi akti. Poudarili so, da bi sprejem predlaganih sprememb omogočil ukrepe, s katerimi bo država kršila pravico do učinkovitega in poštenega azilnega postopka, prepoved kolektivnih izgonov in prisilnih vračanj ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Zakaj si je Cerar premislil?
Najvišji pravni akt tudi določa, da je z ustavo opredeljene človekove pravice in temeljne svoboščine izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti le v vojnem in izrednem stanju, ne pa ob »spremenjenih migracijskih razmerah«, kot kar na počez predvideva predlog zakona o tujcih, ki ga je spisalo notranje ministrstvo. »Predsednik vlade je v govoru ob dnevu suverenosti dejal, da ne smemo nikdar dopustiti, da bi egoizem prevladal nad sočutjem in solidarnostjo. Predlagana ureditev, s katero bi zaprli vrata ljudem, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, ne sledi temu duhu,« so nevladniki včeraj člane vlade pozvali, naj tako spornih sprememb nikakor ne sprejmejo.
Koliko je ta poziv prispeval k odločitvi premierja Mira Cerarja, ni jasno, je bilo pa dogajanje okoli predloga zakona o tujcih v zadnjih dneh sila pestro. V torek je o njem spregovoril vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, in čeprav sta imela predstavnika pravosodnega ministrstva in vladne službe za zakonodajo o njegovi skladnosti z ustavo kar nekaj dvomov, je bil vendarle uvrščen na dnevni red današnje seje vlade.
Po številnih sestankih, ki so se na to temo včeraj zvrstili (tudi) pri predsedniku vlade, je najprej iz koalicijskih vrst do nas prispela informacija, da bo vlada danes vse tri predloge zakonov, ki jih je pripravilo notranje ministrstvo (poleg omenjenega še o pooblastilih policije in o nadzoru državne meje), sicer obravnavala, vendar pa naj bi razpravo o predlogu zakona o tujcih ministri nato prekinili in se dogovorili za nadaljnje iskanje z ustavo skladnih rešitev. A se je premier Cerar kmalu za tem očitno premislil in se odločil za umik predloga zakona o tujcih z današnje seje vlade.
»Non paper«
Besedilu, s sprejemom katerega bi se Slovenija uvrstila na čelo držav z najbolj trdo odklonilno ureditvijo do migrantov, sta od koalicijskih politikov po naših informacijah najbolj odločno nasprotovala minister za pravosodje Goran Klemenčič in predsednik državnega zbora Milan Brglez. Po številnih usklajevanjih med pravosodnim ministrstvom in MNZ, po katerih je do nekaterih omilitev besedila sicer prišlo, je Klemenčič na koalicijskem usklajevanju prejšnji teden povedal, da predlogu ne bo aktivno nasprotoval, ne more pa pritrditi, da je ta skladen z ustavo in mednarodnim pravom.
Brglez je po naših informacijah v zadnjih dneh intenzivno iskal rešitev zunaj predloga MNZ. Tako naj bi obstajal nekakšen »non paper«, v katerem je predvideno, da bi bila ustavitev sprejemanja migrantov omogočena v izrednih razmerah. Po nekaterih napovedih bi bilo to besedilo morda lahko osnova, če bi se sedanja slovenska vladajoča politika le odločila za spreminjanje zakona o tujcih.
