Potem ko so to storile že vse evropske države, je včeraj tudi Slovenija storila korak k popolni liberalizaciji cen vseh vrst goriva. Vlada je namreč odločila, da se bodo po liberalizaciji cen kurilnega olja in več kot 98-oktanskega bencina, ki med vsemi prodanimi gorivi zavzemata le približno 15-odstotni delež, ob avtocestah in hitrih cestah sprostile tudi cene najbolj prodajanih vrst goriva: 95-oktanskega motornega bencina in dizla. Po pričakovanjih gospodarskega in finančnega ministrstva naj bi se s sprostitvijo cen goriva te ob avtocestah zvišale od 10 do 15 centov za liter.

Odločitev je visela na nitki

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred dnevi pojasnil, da so o sprostitvi cen obstajali določeni pomisleki, obenem pa je bila dana zahteva o preveritvi učinkov že narejene liberalizacije kurilnega olja in več kot 98-oktanskega bencina. Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, so bili doseženi učinki skladni z načrtovanimi.

Prodaja kurilnega olja nižja za petino

Po zadnjih podatkih ministrstva za finance je bila prodana količina več kot 98-oktanskega bencina v drugem in tretjem četrtletju letošnjega leta za slabih šest odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani, pri čemer se je za dva odstotka znižala tudi količina prodanega 95-oktanskega bencina. Količina ekstra lahkega kurilnega olja pa se je po v drugem in tretjem kvartalu letos znižala za dobrih 20 odstotkov. »Tega ne pripisujemo liberalizaciji, ampak drugim vzrokom, kot so trend zniževanja porabe ter sezonski vpliv, saj je obdobje za primerjavo pri tem energentu prekratko,« so dejali na finančnem ministrstvu.

Po pojasnilih predsednice Trgovinske zbornice Slovenije Mariče Lah sprostitev cen na avtocestnem križu pomeni pomemben korak k popolni liberalizaciji cen pogonskih goriv in s tem k modelu prostega oblikovanja cen na trgu, ki bo primerljiv z drugimi članicami EU. Tudi študija z naslovom Analiza vpliva deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji je dokazala, da je trg zrel za popolno liberalizacijo. »Študija je med drugim pokazala, da potencialno novi konkurenti z ustrezno umeščenimi bencinskimi servisi in ustrezen nadzor pristojnih institucij lahko poskrbijo, da maloprodajne cene naftnih derivatov ob liberalizaciji ne bodo pomembno zrasle,« so povedali na TZS.

Tovornjakarji bi lahko obremenjevali lokalne ceste

Avtoprevozniki si ne belijo glave. Po pojasnilih Roberta Severja, direktorja Združenja za promet pri GZS, zaradi monopolnega položaja dveh trgovcev z gorivom liberalizacija cen goriva lahko povzroči prekomerno zviševanje cen. »Po drugi strani pa podpiramo tako imenovani avstrijski model, kjer so cene goriva ob avtocestnem križu nekoliko višje, medtem ko ob lokalnih črpalkah domačini lahko točijo cenejše gorivo,« je dodal Sever.

Za potrebe lastnega voznega parka ima več prevozniških družb na svojih dvoriščih bencinske črpalke. Eden od takšnih je trebanjski Eurotek, eden največjih prevoznikov v Sloveniji. Kot je pojasnil izvršni direktor Euroteka Anton Grebenc, jim lastne zmogljivosti omogočajo skladiščenje goriva do 70.000 litrov. Po njegovem mnenju najnovejša liberalizacija na njihovo poslovanje ne bo imela večjega vpliva. Na črpalkah ob avtocesti namreč točijo gorivo le izjemoma, skupaj v višini nekaj sto litrov na mesec. »Praviloma naši vozniki točijo gorivo na Shellovih bencinskih črpalkah, ki so na izhodih iz Slovenije. S Shellom pa imamo sklenjene dolgoročne pogodbe,« je povedal Grebenc.

Po pojasnilih direktorja avtobusnega prevoznika Integral Brebus Brežice Jožeta Baškoviča včerajšnja odločitev vlade pomeni določene logistične prilagoditve, če bodo želeli gorivo točiti izključno zunaj avtocestnega križa. »Toda če prekinemo pot na avtocesti, odvijemo po gorivo na lokalno cesto in se vrnemo na avtocesto, so cestnine višje,« je opozoril Baškovič. Dodal je, da bodo problem verjetno predstavljali predvsem tovornjakarji, ki bodo obremenjevali lokalne ceste.