Četrtino denarja iz podporne sheme za spodbujanje obnovljivih virov energije država nameni fosilnim gorivom

Nove podražitve, ki bodo slovenska gospodinjstva doletele s septembrskimi položnicami za električno energijo, niso posledica preveč širokogrudnega subvencioniranja obnovljivih virov energije, so prepričani v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens). Državi denarja za financiranje podporne sheme zmanjkuje, ker se v njenem okviru subvencionira tudi fosilna goriva. »Za subvencioniranje rabe zemeljskega plina je Borzen (organizator trga z električno energijo, op. p.) lani porabil okoli 28 milijonov evrov in toliko jim zdaj primanjkuje denarja, ki bi ga radi zbrali s podražitvijo električne energije za gospodinjstva za približno 1,5 evra na mesec,« poudarja predsednik združenja Božo Dukić. Hkrati v Zensu svarijo, da so neposredne podpore za fosilna goriva, med katera spada tudi zemeljski plin, v nasprotju s slovenskimi in evropskimi predpisi.

Za subvencioniranje sočasne proizvodnje toplote in elektrike (SPTE) z uporabo zemeljskega plina ali drugega fosilnega goriva je Borzen lani res porabil skoraj 28 milijonov evrov. Letos bo znesek celo še višji, saj so subvencije za tovrstne SPTE-naprave že v prvem polletju dosegle višino dobrih 19 milijonov evrov. To pomeni, da je država kar četrtino denarja iz podporne sheme namenila za fosilna goriva, zgolj tri četrtine od skupno 76 milijonov evrov pa je bilo v prvem letošnjem polletju izplačanih za obnovljive vire energije (OVE). V istem času je država od vseh porabnikov električne energije za subvencioniranje OVE in SPTE po podatkih Borzena pobrala »le« dobrih 69 milijonov evrov.

Da to drži, priznavajo tudi na državni Agenciji za energijo, kjer pa poudarjajo, da dvig prispevka za OVE in SPTE ni zgolj posledica pomanjkanja denarja za pokritje vseh subvencij, temveč bodo morala gospodinjstva v podporno shemo po novem prispevati nekaj več denarja (po ocenah vlade v povprečju 1,35 evra na mesec več), da bodo energetsko intenzivna podjetja, kot so papirnice, vplačevala manj. Hkrati so na agenciji poudarili, da so glede na delež proizvedene energije SPTE-naprave opravičljive in stroškovno učinkovitejše od večine obnovljivih virov energije. Proizvedejo namreč kar dobrih 36 odstotkov vse energije v podporni shemi.

Toda član Zensa Darko Fius je izračunal, da so ekonomsko in ekološko učinkovite zgolj večje kogeneracijske enote, še posebej če kot energent uporabljajo lokalno lesno biomaso (sekance). Povsem drugače je pri manjših napravah z močjo 50 oziroma 80 kilovatov oziroma pri napravah, kjer se uporablja zemeljski plin. Če bi namesto takšne SPTE-naprave v določeno stavbo vgradili toplotno črpalko, bi pri začetni investiciji privarčevali vsaj polovico denarja, letni obratovalni stroški pa bi bili vsaj petkrat nižji (namesto ocenjenih 36.000 evrov za zemeljski plin bi porabili zgolj 7000 evrov ali manj za plačilo elektrike).

V Borzenu in na Agenciji za energijo si ob problematiki umivajo roke in pojasnjujejo, da izbira vira energije ni njihova naloga, temveč je to odločitev lastnika oziroma upravljavca objekta. »Agencija za energijo ne presoja ekonomske upravičenosti posameznih projektov, ampak v okvirih veljavne zakonodaje odloča o upravičenosti do podpor,« so sporočili z agencije.