Po daljšem čakanju so gasilci le pripeljali vodo v romsko naselje Dobruška vas v občini Škocjan. Z njo so napolnili cisterne, ki jih je Romom s posebnim ukrepom namenila vlada. Gre za urgentno reševanje položaja, zaradi katerega se je Slovenija znašla pred evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Ker Slovenija Romom v naseljih v Dobruški vasi in v občini Ribnica (pa tudi drugje) ni zagotovila dostopa do pitne vode, ki je temeljna človekova pravica, so Romi iz obeh naselij državo tožili. Kot kaže, jim bo s tožbo uspelo, zato skuša Slovenija s postavitvijo cistern popraviti vtis.
Voda pozimi zmrzuje
V Dobruški vasi so bili Romi prihoda gasilcev (te je sicer zaradi občutka varnosti spremljal policist) veseli. Naselje in nove cisterne si bo v okviru obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji v sredo ogledal predsednik vlade Miro Cerar.
V Ribnici pa je položaj drugačen. Cistern, pravijo, niso veseli. »Cistern nismo zavrnili, smo pa direktorju urada za narodnosti Stanku Baluhu povedali, da na podlagi naših izkušenj z vodnimi cisternami tega ne moremo šteti za rešitev,« nam je v telefonskem pogovoru povedal ribniški Rom Branko Hudorovič. Pojasnil je, da imajo v njihovem naselju takšne cisterne že več let, a voda v njih ni primerna za pitje, temveč le za umivanje, pranje in splakovanje. Ko se je pred leti voda v cisterni pokvarila, so Romi, ki so jo pili, zboleli. Poleg tega pozimi voda zmrzuje in plastika poči. »Od sredine novembra do pomladi so cisterne po naših izkušnjah neuporabne,« pravi.
Hudorovič, ki ga v Strasbourgu zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, je poudaril, da mora biti dostop do pitne vode trajen, in ne improviziran, začasen ukrep. Baluhu je zato predlagal, da bi sredstva, ki jih je vlada namenila za cisterne – 15.000 evrov za vsako naselje – raje porabili za izkop vrtin do podtalnice, ki je menda deset metrov globoko. »Na štiri vrtine bi lahko priključili osem hiš,« je izračunal Hudorovič. Stanko Baluh nam je sporočil, da je s to možnostjo seznanjen, a bi cena vrtin presegla predvidena sredstva. Poleg tega, pravi, bi morala pri posegu sodelovati tudi občina Ribnica, kar pa, kot opozarja, ne bo preprosto.
Zgodovinski problem
Osnovni zaplet v romskih naseljih nastaja prav med državo in občinami, saj se ne morejo dogovoriti, kdo naj bi prevzel odgovornost za urejanje položaja Romov. Sami Romi namreč svojega vodovoda ne smejo napeljati, saj so hiše postavljene na občinski zemlji ali na zemljiščih v lasti zasebnikov. Da je tako, pa so spet odgovorne država in občine, saj so obstoj naselij več desetletij tolerirale in pred desetletji, v času družbene lastnine, celo spodbujale njihovo gradnjo. Današnje generacije Romov so se v takšni situaciji že rodile in – kar je tudi močan argument pred sodiščem v Strasbourgu – nikoli niso imele možnosti spremeniti pravnega statusa svojih domačij.
»Slovenija je Rome dolgo zapostavljala in manever s cisternami, za katerega je zelo očitno, da je zgolj reakcija na Strasbourg, je že prav ciničen,« pravi zagovornik Romov Haris Tahirović. Predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer, ki z uradom za narodnosti sodeluje pri postavljanju cistern, pa vendarle upa, da bodo v Ribnici dosegli dogovor. »Tudi v Dobruški vasi sprva ni bilo preprosto, a po dveh dneh pogovorov smo zadevo rešili. Če bo treba, se bomo angažirali tudi v Ribnici,« je dejala.
