Tožba Romov proti Sloveniji v Strasbourgu postaja ena najpomembnejših bitk za pravice Romov v Evropi. Dve slovenski romski družini Slovenijo obtožujeta, da z njimi ravna nečloveško in nehumano, da posega v njihovo pravico do družinskega in zasebnega življenja ter da jih diskriminira na podlagi njihove etnične pripadnosti – ker jim odreka pravico do čiste pitne vode.
Slovenija je v ponedeljek na pritožbo že odgovorila. Država je prepričana, da pravice Romov niso kršene. Po naših informacijah sta odgovor pripravila pristojno ministrstvo za okolje in prostor ter urad za narodnosti, sodelovale pa naj bi tudi občine, v katerih Romi živijo. Državno pravobranilstvo je mnenja vseh institucij združilo v enoten odgovor strasbourškemu sodišču.
Pravobranilstvo: Država ni kriva
»Republika Slovenija navaja, da zakonodaja, ki ureja področje prostorskega načrtovanja in urejanja, graditve objektov ter opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb, ki vsem prebivalcem zagotavljajo tudi dostop do pitne vode in sanitarij, velja enotno za vse prebivalce Republike Slovenije,« so sporočili s pravobranilstva. »Romi so glede na namen vseh teh predpisov v enakem položaju kot vsi drugi prebivalci RS, zakonodaja jih obravnava enako, zato Sloveniji ni mogoče očitati neenakega obravnavanje Romov v primerjavi z drugimi prebivalci,« so dodali.
Dejstvo pa je, da Romi kljub domnevnim »enakim pravicam« dostopa do vode nimajo. Eden od pritožnikov, Branko Hudorovič iz Goriče vasi, je za Dnevnik povedal, da je tožbo vložil tudi v interesu drugih družin iz njegovega naselja. Vodo so prisiljeni vsak dan voziti iz deset kilometrov oddaljenega izvira. »V naselju imamo šestindvajset šoloobveznih otrok. Ne vem, ali si kdo predstavlja, kakšen napor je vsak dan te otroke umiti in jih pripraviti za šolo, če nimaš vode in elektrike,« pravi Hudorovič.
Rome zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, v sodni postopek pa sta se kot »tretja stranka v postopku« že vključila tudi Center za človekove pravice na univerzi v Ghentu (Belgija) ter Evropski center za pravice Romov (ERRC) iz Budimpešte. To sta dve močni instituciji, ki v svojih mnenjih, dostopnih na spletu, strasbourškim sodnikom razlagata okoliščine nastanka diskriminacije Romov v različnih evropskih državah. Navajata pravne podlage za ugotovitev diskriminacije in kršitev, med drugim tudi poročila Sveta Evrope in Združenih narodov o situaciji v Sloveniji.
Naši pogovori s poznavalci primera v Sloveniji kažejo, da državi na sodišču za zdaj ne kaže dobro, saj se državni pravniški aparat s tovrstnimi očitki (na ravni evropske konvencije o človekovih pravicah ) srečuje prvič, medtem ko na drugi strani stojijo močne institucije, ki pravne vidike diskriminacije Romov proučujejo že več desetletij.
Za evropskimi Romi že nekaj prelomnih zmag
Zastopnik pravic Romov Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije ob odzivu evropskih partnerjev ugotavlja, da se je iz slovenskega primera »očitno razvil ključni evropski sodni primer v zvezi s pravico do vode«.
»Pravica do vode je po pravu človekovih pravic nesporna, celo sama Slovenija jo je v okviru Združenih narodov že večkrat prepoznala,« pravi Kovač. »Na kršitve in slab položaj Romov, ki nimajo zagotovljene pravice do vode v Sloveniji, so ob številnih nevladnih organizacijah v preteklih letih opozorili tudi varuh človekovih pravic ter neodvisna strokovnjakinja Združenih narodov za človekove pravice, dostop do pitne vode in sanitarij.«
Kovač nas je spomnil, da je ERRC doslej za Rome v Strasbourgu dosegel že nekaj prelomnih zmag. »Kdor mora živeti brez vode doma ali v neposredni bližini svojega doma in jo mora prenašati od drugod, težje skrbi za higieno in gospodinjstvo, vse to terja tudi veliko več časa in napora. To prispeva k začaranemu krogu revščine. Včasih Romi do vode ne morejo zaradi neurejenega pravnega položaja svojih domovanj, iz katerih pa se tudi nimajo možnosti izseliti. Včasih gre za naselja, kjer ljudje živijo že generacije dolgo in kamor so nekatere napotile oblasti same, a jih niso ustrezno opremile za življenje.« Kovač pravi, da je »obžalovanja vredno, da je treba s tako osnovno zahtevo, kot je zagotavljanje pravice do vode, oditi na evropsko sodišče za človekove pravice« in da »oblasti tega že desetletja niso sposobne urediti same, v skladu s človekovimi pravicami in dostojanstvom prebivalcev«.
Država sicer odgovornost za ureditev dostopa Romov do vode ves čas prelaga na občine, te pa na državo. V tem prepiru bi lahko »zmaga« pripadla Romom.
