Branko Hudorovič iz Goriče vasi doma nima vodovodne pipe. Vodo je prisiljen vsak dan voziti iz deset kilometrov oddaljenega izvira. »V naselju imamo šestindvajset šoloobveznih otrok. Ne vem, ali si kdo predstavlja, kakšen napor je vsak dan te otroke umiti in jih pripraviti za šolo, če nimaš vode in elektrike.«
Pravica do čiste pitne vode je osnovna človekova pravica. Zapisana je v vrsti mednarodnih pogodb in konvencij, poudarja jo tudi Organizacija združenih narodov. V Sloveniji dosega poraba pitne vode okrog sto petdeset litrov na osebo. Na dan. V romskih naseljih živijo cele družine z dvajsetimi litri vode na dan. To so manjše količine vode, kot jih zahtevajo mednarodni standardi v primerih humanitarnih kriz.
Sodišče pričakuje odgovore
Zaradi kršitev človekovih pravic se je tako Slovenija znova znašla na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Eden od šestnajstih pritožnikov je tudi Hudorovič. Ker v Sloveniji lokalne oblasti in vlada dolga leta niso pokazale pripravljenosti za urejanje položaja Romov, je bil Strasbourg edina možnost. Pritožbo, v kateri Rome zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, so v mesto ob Renu poslali lani spomladi. Natanko na letošnji mednarodni dan Romov – 8. aprila – pa je Slovenija od sodnikov dobila konkretna vprašanja: ali je država sprejela normativni okvir, ki državo zavezuje, da svojim prebivalcem, še posebej ranljivim skupinam, kot so Romi, zagotavlja dostop do pitne vode in sanitarij? Ali država prebivalcem ponuja pomoč pri izboljševanju življenjskih razmer ali pri iskanju nadomestnega bivališča? Ali so oblasti sprejele ukrepe za odpravljanje neenakosti, v kateri živijo pritožniki in romska skupnost nasploh?
Sodišče je zadevo, v kateri sta združeni pritožbi dveh romskih družin iz dveh različnih naselij na Dolenjskem, vzelo resno. »Veseli smo, da zadeva ni bila zavržena že v preliminarni fazi, v kateri je zavržena večina zadev pred evropskim sodiščem za človekove pravice,« pravi Nina Zidar Klemenčič. »O njej bo kasneje odločal senat sodišča.« A šele po tem, ko bo na vprašanja odgovorila vlada. Čas za odgovor je do 15. septembra, so nam sporočili z državnega pravobranilstva.
Nina Zidar Klemenčič poudarja, da podobnega primera evropsko sodišče še ni obravnavalo, čeprav v Evropi živijo tisoči Romov, ki imajo zaradi diskriminiranosti težave tudi z dostopom do pitne vode. »Izid tega postopka bo zelo pomemben,« napoveduje odvetnica. Glede na to, da je sodišče že v uvodnih vprašanjih nakazalo, da je položaj obeh romskih družin primerljiv s položajem širše romske skupnosti, bi bil lahko izid tudi pilotna sodba – takšna, kot je bila v primeru izbrisanih. S pilotno sodbo sodišče državi naloži popravo krivic konkretnim pritožnikom in določi, da se mora urediti položaj vseh, ki so v podobnem položaju.
Med vlado in občinami
Amnesty International Slovenije ocenjuje, da je Romov, ki nimajo dostopa do pitne vode, v Sloveniji nekaj sto. Haris Tahirović iz Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik pravi, da jih je okrog tisoč petsto: »Ravnokar zbiramo podatke po terenu o tem, koliko Romov živi brez vode.« S podatki bodo seznanili predsednika republike in vlado, pripravili naj bi tudi protest pred parlamentom.
Včeraj smo odziv poskusili dobiti tudi od ministrstva za okolje in prostor, pristojnega za naselja, ter od urada vlade za narodnosti, a do zaključka redakcije odgovorov nismo dobili. V odgovoru vlade sodišču bo najbolj zanimivo prebrati, kako bo razporedila odgovornost med vlado in občinami. Te so namreč prve pristojne za urejanje romskih naselij, a se ga ne lotevajo. Naslednja po odgovornosti je vlada, ki jo zavezujejo mednarodne obveznosti. »Vlada mora ob trenutnem stanju, očitno prihaja do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obvezno posredovati, čeprav so za ureditev tega področja v prvi vrsti pristojne občine,« je jasna Maša Kovič Dine, asistentka za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. »Obveznost države izhaja iz mednarodnih pogodb pa tudi iz nacionalne ureditve. Ustava jasno določa, da je za zagotavljanje človekovih pravic vsem, tudi Romom, odgovorna država. Poleg tega posredovanje vlade, kadar je ogroženo zdravje romskih prebivalcev, predpisuje zakon o romski skupnosti.« Maša Kovič Dine skupaj z Vasilko Sancin, Tanjo Pucelj - Vidovič iz Inštituta za javno upravo in Senko Sifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij vodi Okoljsko pravno kliniko. Ta bo v četrtek na pravni fakulteti organizirala okroglo mizo o odgovornosti države za uresničevanje pravice ljudi do čiste pitne vode.
