Komisija vlade za zaščito romske skupnosti je včeraj obravnavala Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2016–2021. Osnutek dokumenta, ki obsega sto devet strani, se naslanja na gradiva različnih ministrstev ter na ustavo in mednarodne dokumente, ki Rome ščitijo kot največjo etnično manjšino v Evropi z okoli dvanajstimi milijoni pripadnikov. Težava, ki jo imajo Romi, je med drugim v tem, da za njimi ne stoji romska država, ki bi zahtevala zaščito za svojo manjšino, zato so prepuščeni ukrepom držav, v katerih živijo, in mednarodni zaščiti, kot jo denimo ponujata Svet Evrope in OZN.
Za začetek – koliko Romov?
Nacionalni program analizira trenutni položaj Romov v Sloveniji, pri čemer močno variirajo že demografski podatki. V dokumentu je navedena ocena, da v Sloveniji živi od 6800 do 11.700 Romov, pri čemer je vir nižje številke Statistični urad, višja pa je ocena centrov za socialno delo. Med poznavalci je kot realna večkrat v uporabi višja številka – okoli 12.000 Romov. Nedoločenost je posledica varovanja osebnih podatkov, saj se mnogi Romi ne želijo uradno opredeliti kot Romi in tega od njih niti ni mogoče zahtevati.
Program predvideva prioritetne ukrepe pri izobraževanju Romov, zaposlovanju, zaščiti žensk, otrok in mladih, zdravstvenem varstvu, urejanju bivanjskih razmer in dostopu do stanovanj. Pri tem je omenjen tudi dostop do pitne vode, ki je osnovna človekova pravica, a v marsikaterem romskem naselju vodovod oziroma dolgoročen sistemski dostop do vode, vključno z možnostjo urejanja sanitarij, še ni urejen. Zaradi tega Sloveniji grozi tudi obsodba na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Brez finančne konstrukcije
Izvajanje nacionalnega programa bo odvisno od financiranja, ki je v osnutku zgolj skopo orisano. Navedenih je nekaj možnih virov iz evropskih skladov, pavšalno pa je omenjen tudi slovenski proračun.
»Program ni slab, a mu manjkata finančna konstrukcija in časovnica,« je po zaključku seje komisije povedal romski predstavnik Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov. Sam je na seji predsedniku komisije, direktorju Urada za narodnosti Stanku Baluhu, predlagal, da naj bi k izboljšanju položaja Romov zavezali občine. Tiste, v katerih stojijo romska naselja, naj bi od države prejemale višje glavarine. »Za vsakega romskega prebivalca bi bila glavarina dvojna,« predlaga Rudaš. Na primeru mestne občine Novo mesto, kjer med drugim stoji največje romsko naselje v Sloveniji Brezje-Žabjek, je Rudaš izračunal, da bi to na leto pomenilo dodatnega pol milijona evrov. »Tako občinam ne bi bilo treba čakati na nacionalne razpise in na njih tekmovati,« opozarja Rudaš.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je ocenil, da osnutek programa za Rome še ni izdelan do te mere, da bi ga lahko podprl. »Ministrstva prosimo, naj ga konkretno dopolnijo,« je dejal. Po njegovi oceni gre večinoma za opis projektov, ki se že izvajajo, a ne prinašajo vidnega izboljšanja položaja Romov.
Tudi iz Amnesty International Slovenije, ki zastopa Rome na Dolenjskem, so sporočili, da pravi, vsebinski dokument še čakajo.
