Po letih rasti prodaje elektronskih knjig je tudi ta segment založništva, kot so mnogi napovedovali, pričakala streznitev. Veliki založniki so letos prvo leto zaznali upad števila prodanih e-knjig, s čimer se odpirajo vprašanja in dvomi o njihovem resničnem dometu. Vodstvo britanske založbe Penguin je celo priznalo, da jih je evforija okoli e-knjig prignala v nespametne investicije, ki jih je spremljalo domnevno izgubljeno zaupanje v »moč besede na papirju«, poroča avstralski spletni medij The Conversation, ki svoje vsebine objavlja na osnovi akademskih ugotovitev.
Na večjih in tudi manjših literarnih trgih vztrajno dozoreva spoznanje, da lahko digitalno in tiskano sobivata v popolnem sožitju, kljub temu pa nas možnost izginotja tiskanih knjig še naprej vznemirja, sodeč po neprestanem vznikanju tega vprašanja v medijih. Zakaj je tako, se sprašujeta avtorja prispevka in raziskovalca Simone Natale in Andrea Ballatore ter ponujata razlago, da je odgovor iskati onkraj vprašanja e-knjig, in sicer v našemu nagnjenju k osmišljanju sveta s pomočjo pripovedi, arhetipskih mitov. Kaže, da nas v razglašanje smrti knjig žene predvsem mešanica vznemirjenja in strahu, ki ju čutimo do inovacij in sprememb. Razkrivanje novih, v svojem času nedoumljivih tehnologij, je podobne »žrtve« naredilo tudi že iz radia, ko je prišel televizor, so napovedovali »smrt« kinu, obema pa s prihodom računalnikov, tudi knjiga je bila že nekajkrat prezgodaj pokopana: uničil naj bi jo natisnjen kodeks (v primerjavi z ročno pisanim), gramofon, kasneje zvočne in končno e-knjige.
Apokaliptične prihode novih medijev ponavadi spremlja val navdušenja nad »starimi«: zbiranje redkih knjig in poslušanje vinilk sta le dva tipična primera. Prav mit o izginjanju tiskane knjige pa vztrajno spremlja tudi bojazen pred intelektualnim propadom človeštva in zatonom njegovih kognitivnih potencialov. »Mit o izginjajočem mediju bo še naprej privlačna pripoved o transformativni moči tehnologije in naši averziji do sprememb. Zgodba o smrti medija odraža naše vznemirjenje glede prihodnosti, hkrati pa strah pred izgubo intimnih svetov,« ugotavljata Natale in Ballatore. pim
