Predvolilna kampanja Donalda Trumpa se bo v zgodovino ameriških volitev zagotovo zapisala kot ena najbolj neobičajnih. V svojih govorih, nastopih, intervjujih in objavah na twitterju, se ni menil za politično korektnost, saj da zanjo v stanju, v kakršnem so ZDA, ni prostora. Brez dlake na jeziku je mnogokrat prestopil ne le mejo dobrega okusa, ampak tudi sovražnega govora. Kot nasprotnike, če ne celo sovražnike, je naslikal Mehičane, muslimane, washingtonsko politično elito, demokrate, na trenutke celo vse ženske, glavna tarča pa je bila vseskozi Hillary Clinton. Po njej udriha tudi v najnovejšem predvolilnem oglasu z naslovom »Nevarno«, v katerem našteje različne zunanje grožnje Ameriki, Clintonovi pa očita, da za boj z njimi nima dovolj moči, kar podkrepi s posnetki njene izgube zavesti in kašljanja. »Na cedilu nas je pustila že kot zunanja ministrica, ne dajte ji priložnosti, da nas še enkrat,« se zaključi posnetek.
Trumpu so z oglasi, uperjenimi proti Clintonovi, že poleti pomagali v Ameriški nacionalni orožarski zvezi (NRA), kjer so izpostavili njeno vpletenost v napade na ameriške državljane v Bengaziju, v politični skupnosti »Rebulding America Now« pa so Clintonovo označili za sovražnico žensk.
Clintonova Trumpove izjave obrača proti njemu
Tudi predsedniški kandidatki demokratov pa »umazana igra« ni izpod časti. V oglasu »Ogledala«, ki ga je v sklopu kampanje objavila septembra letos, nastopajo dekleta in ženske, med kadri pa so prikazane različne Trumpove izjave. »Pogledal bi jo v zalit, grd obraz.« »Nemarna je. Baše se kot pujs.« »Ima lepo telo? Ne. Ima veliko rit? Da.« Na koncu oglasa se izpiše retorično vprašanje: »Je to predsednik, kakršnega želimo za naše hčere?«
Trumpa pa je z njegovimi lastnimi besedami skušala očrniti tudi že prej - v posnetku »Govori«, v katerem se prav tako osredotoča na njegov zaničljiv in šovinističen odnos do žensk.
Deklica z marjeticami in trupla v Vietnamu
Trump s takšnimi prijemi ni novinec na področju nizkih udarcev političnega oglaševanja. Leta 1964 je Lyndon B Johnson svojega nasprotnika Barryja Goldwaterja (ne da bi dejansko omenil njegovo ime) z oglasom, v katerem deklica trga liste marjetice, z jedrsko bombo pa se svet konča, označil za nepredvidljivega v povezavi z jedrskim orožjem. Oglas so predvajali zgolj enkrat, a so ga mediji tolikokrat analizirali, da so ga poznali vsi.
Leta 1968 je Richard Nixon z oglasom, polnem trupel iz Vietnama in revščine v ZDA, uspel nagovoriti vse večjo tiho večino in premagal svojega nasprotnika Huberta Humphreyja.
Letošnja predvolilna kampanja v ZDA je posebna zlasti zaradi kandidata Trumpa. In zdi se, da se je njegovi nizki politični kulturi prilagodila tudi Clintonova. Tako lahko zgolj opazujemo njuno bitko in še nekaj dni samo ugibamo, kako nizko se jima bo uspelo še spustiti.
