Kakšna elektronska pošta demokratske kandidatke iz časa uporabe spornega zasebnega strežnika se je posredno znašla na računalniku nekdanjega newyorškega kongresnika Anthonyja Weinerja, še ni jasno. Lahko bi šlo za kopije tiste, ki so jo pred časom že odkrili med elektronsko pošto njegove žene, s katero sta v ločitvenem postopku zaradi Anthonyjevega pošiljanja fotografij »hlačnega premoženja« najstnicam po Ameriki. To bo pokazala včeraj napovedana pospešena preiskava pravosodnega ministrstva, ki pa ne bo končana pred volitvami čez teden dni.
Ravno to je povod, da so se na Comeyja z vseh strani usule predvsem kritike, da se je kot prvi direktor FBI po zloglasnem Edgarju Hooverju vmešal v predsedniške volitve in to kar javno. Petkovo obvestilo kongresu o nadaljevanju preiskave elektronske pošte Hillary Clinton so mu odsvetovali tudi v pravosodnem ministrstvu, ki mu je FBI podrejen, politični analitiki pa ocenjujejo, da si je z omenjeno potezo reševal (republikansko) kožo. Desetletni direktorski mandat je namreč nastopil šele leta 2013, strankarski kolegi pa so mu že globoko zamerili, ker ni predlagal kazenske ovadbe proti Clintonovi zaradi uporabe zasebnega strežnika v času vodenja zunanjega ministrstva, ki jo je tudi sama ocenila za malomarnost. Iz demokratskega tabora nanj že nekaj časa letijo tudi kritike zaradi ne prav zagnane preiskave domnevnih vdorov ruskih hekerjev v njihove računalnike.
FBI naj bi imel dvojna merila
Oboje je Clintonovo prepričalo, da ima FBI pri preiskavah dvojna merila, in sicer v njeno škodo, medtem ko je za Trumpa pošta, najdena v računalniku perverznega nekdanjega kongresnika, ki je bil zaradi omenjene afere prisiljen odstopiti, zgolj še en dokaz, da je demokratska kandidatka lažniva in pokvarjena. Splošna ocena je, da obujena afera z elektronsko pošto Clintonove ne bo bistveno vplivala na izid volitev, je pa dala nekaj vetra v povsem upadla jadra Donalda Trumpa. Clintonovi je nenadejano priskočila na pomoč nekdanja republikanska tožilka in sodnica Jeanine Pirro, ki je v pogovoru za desničarsko televizijo FOX o Comeyju dejala, da je s kršenjem pravil o nepristranskosti spolitiziral in osramotil FBI. Nekateri pravni strokovnjaki so se tudi strinjali z oceno Harryja Reida, vodje demokratov v senatu, da je direktor federalnega preiskovalnega urada morda prekršil zakon iz leta 1939, ki prepoveduje politične dejavnosti nekaterim vladnih uradnikov, med drugim uporabo uradnega položaja za poseganje v volilno kampanje oziroma vplivanje na volilni rezultat. Stephen Vladeck s teksaške pravne fakultete je tako za Reuters dejal, da četudi Comey ni prišel navzkriž z omenjenim zakonom, je zagotovo prekršil njegov duh, zlasti ker sporočilo kongresu ni razkrilo ničesar, je pa močno odmevalo v javnosti.
