Na to nakazujejo tudi rezultati volitev v razvitih zahodnih državah v zadnjih letih. Hillary Clinton predstavlja trenutni establišment, ki izgublja podporo in po ocenah ljudstva neuspešno opravlja svojo nalogo, zato so potrebne spremembe. Na drugi strani je kontroverzni Donald Trump, ki niti znotraj svoje sredine nima resne podpore.
Izvolitev Clintonove bi verjetno pomenila nadaljevanje trenutne politike Washingtona, ki najverjetneje ne bi imela velikega vpliva na Wall Street, Trump pa je za zdaj še velika uganka. Brez resnega programa in poln ofenzivnih besed se bo verjetno bolj zatekal k protekcionizmu in nacionalizmu. Po drugi strani bi lahko povečal javno porabo in posledično tudi dolg ZDA.
S povečano javno porabo bi lahko gospodarstvo največje svetovne ekonomije vsaj kratkoročno dobilo nekaj zagona. Prav tega so ZDA v zadnjih četrtletjih močno izgubljale, kar je tudi voda na Trumpov mlin. Trump namreč s pridom izkorišča trenutni položaj in s prstom kaže na obstoječo vlado in njeno domnevno nesposobnost vladanja.
Predvolilni boj se bo v naslednjih tednih verjetno še zaostril in postal precej krut. Glede na zadnje ankete bodo tudi vlagatelji postali nekoliko bolj negotovi, kar se utegne odraziti tudi na volatilnosti na borzah. Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da izvolitev Trumpa ni realna, ne smemo pozabiti brexita. Prav ta je bil namreč zelo zgovoren kazalnik nezadovoljstva povprečnega človeka s trenutnim položajem. Morebitno poslabšanje splošnih in gospodarski razmer bi tako Trumpove možnosti na volitvah lahko še povečalo. Morebitna Trumpova zmaga bi bila verjetno kratkoročni pretres za Wall Street, a ko bi se zadeve umirile, bi lahko trgi njegovo izvolitev celo pozitivno sprejeli.
