Sovjetski atentat na zdravje človeštva
Zelo redke so tiste obljube, ki jih je Nikita Hruščev tudi izpolnil. Ena izmed teh je na žalost razstrelitev petdeset megatonske atomske bombe, kar se je zgodilo v ponedeljek 30. oktobra na Novi Zemlji ob 9.37 po našem času, kljub protestom vsega svobodnega sveta, katerim so se po nekaterih deželah pridružili tudi komunisti. Eksplozija je ustvarila ogromen oblak radioaktivnega prahu, ki se je po razstrelitvi usmeril proti Sibiriji. Najprej bo torej okužil rusko ozemlje.
Po soglasnih mnenjih strokovnjakov je vojaški pomen take super-bombe skoraj ničev, medtem ko so stroški, tako finančnega kot političnega izvora izredno visoki. Radioaktivnost ozračja se bo za celotno človeštvo, torej tudi za komuniste zelo povečala, kar po vseh današnjih medicinskih izsledkih kvarno vpliva na človeško zdravje, ne samo današnjih pokolenj, ampak tudi bodočih.
Seveda je vse to znano Nikiti Hruščevu in še bolj ruskim znanstvenikom. Kljub temu je Nikita Hruščev svojo trmo uveljavil in jo celo obesil na veliki zvon. (…) Nasprotno pa je s takimi atentati mogoče kaj uspešno prestrašiti množice z istočasno spretno propagando, ki preplašenim ljudem šepeče na ušesa, da imajo Sovjeti boljše rakete, strašnejše bombe in bolj dinamično politiko od zahodnega sveta. Tako naj bi se množice prepričale, da je jutrišnji svet rdeč in da je potemtakem čas, da si množice oblečejo rdeče srajce, pa če jim je to prav ali ne. Proti temu protesti ne pomagajo nič, nasprotno, še bolj prepričevalno odkrivajo zahodno šibkost proti komunistični oblastnosti. (…)
Oblastnost – to dokazuje vsa zgodovina – traja nekaj časa. »Svaka sila do vremena«, pravi star bosanski pregovor, ki je nastal v časih, ko je deželo pestila turška sila, ki pa jo je pravica zdrušila v prah. Tudi s komunizmom ne bo drugače.
Demokracija (Trst, Gorica), 1. novembra 1961
Kaj se skriva za sovjetskimi jedrskimi eksplozijami?
Kljub odločnemu nasprotovanju svetovnega javnega mnenja, kljub pozivu Združenih narodov in mnogih držav je Sovjetska zveza dan pred zaključkom 22. kongresa svoje komunistične stranke dala razstreliti »superbombo«, ki jo je ob otvoritvi kongresa napovedal Nikita Hruščev.
Prvo vprašanje, ki si ga lahko upravičeno postavlja tudi najbolj preprost človek je, kakšni so bili resnični vzroki, zaradi katerih so sovjetski voditelji raje doživeli obsodbo ogromne večine človeštva, kot da bi se odpovedali najstrahotnejšemu jedrskemu poizkusu, kar jih pozna zgodovina. Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev je v pismu, ki ga je pred nekaj dnevi poslal angleškim laburistom, ponovno izjavil, da bi prav rad »potopil vse jedrsko orožje na dno morja«, a da tega ne more narediti, dokler bodo zahodnjaki »ogrožali Sovjetsko zvezo«. To uradno opravičilo pa nas ne more prepričati, saj je znano, da je Sovjetska zveza tudi pred zadnjo eksplozijo razpolagala s tolikšno količino jedrskega in drugega orožja, da je že sam njegov obstoj izključeval možnost kakšnega zunanjega napada. (…)
To modrovanje je sicer nesmiselno, kajti le kak primitivnež si lahko misli, da bo z jedrskimi eksplozijami mogoče ustrahovati zahodnjake in jih prisiliti na popuščanje tudi v bistvenih vprašanjih, kot je na primer obramba sedanjega zahodnega Berlina. Nesmiselno je takšno modrovanje tudi zato, ker jedrski preizkusi, ki so jih izvedli Sovjeti in ki bi jih nadaljevali zahodnjaki, niso smrtno nevarni samo za ljudi, živeče v zahodnem svetu, temveč prav tako in morda še bolj za sovjetsko ljudstvo samo. Te nevarnosti se gotovo zaveda tudi Nikita Hruščev. Zakaj je torej vsemu temu navkljub dal samo v zadnjem času razstreliti nič manj kot 28 bomb, od katerih je zadnja, kot se je sam pobahal, presegla silo 50 milijonov ton tritola?
Novi list (Trst, Gorica), 2. novembra 1961
Sovjeti sprožili 50-megatonsko bombo
Kljub številnim protestom z vseh strani sveta so v Sovjetski zvezi minuli ponedeljek sprožili 50-megatonsko bombo. Do eksplozije je prišlo na področju Novaje Zemlje. Seizmološke postaje v Skandinaviji, predvsem v Upsali na Švedskem, so sporočile, da je bila eksplodirana atomska bomba verjetno še močnejša kot 50 megaton, ker je bil trikrat močnejši udar kot pri prejšnjih eksplozijah 30-megatonskih bomb. Posebno v Skandinaviji in na Japonskem so močno zaskrbljeni zaradi povečane radioaktivnosti v ozračju. Ta bi se utegnila s prihodnjim deževjem zanesti nad področja omenjenih dežel, kjer bi lahko povzročila nedogledne posledice. Strokovnjaki so izračunali, da so Sovjeti doslej v 26 eksplozijah sprostili za več kot sto megaton atomske energije, kar je enako eksplozivni moči sto milijonom ton najmočnejšega klasičnega razstreliva malinita ali trinitrotoluola (TNT) – ne glede na hude posledice žarčenja, ki se bodo pokazale verjetno šele pozneje.
Slovenski Jadran, 3. novembra 1961
