In, ja, vplivajo tudi na količino svetlobe, ki pride do tal. Odbijajo jo in vse okoli nas je lahko svetlejše, nekako bolj optimistično. Če jih ni preveč, je vrzeli med njimi veliko. Tako na satelitskih posnetkih vidimo, da v povprečju prekrijejo le del neba. Nam pa, ki jih gledamo s tal, od strani, se nam zdi, da je nebo precej bolj oblačno, kot je v resnici. Temu rečemo kulisni učinek. Narišite si. Če le imate malo smisla za geometrijo in prostorsko predstavo, boste videli, da ne govoričim tja v en dan. Še eno prednost ima ta vrsta oblakov. V njih lahko zidamo gradove. Ali pa jih zida kar vreme samo, samo z malo domišljije, jih moramo gledati in si seveda vzeti čas, da tam gori nastane kaj, kar je podobno grajskih stolpom ali čemu drugemu pač.

Ampak kopasti oblaki niso edini. Pravzaprav so v hladnejši polovici leta precej redkejši od plastovitih, raztegnjenih oblačnih slojev. Ti učinkujejo precej drugače od kopaste oblačnosti. Že samo dejstvo, da so horizontalno raztegnjeni v plasti, pomeni, da je vrzeli bolj malo. Zato temeljiteje zastrejo nebo. Seveda je to odvisno tudi od njihove debeline. Če so tanki, zelo tanki – in taki so visoko, visoko v ozračju –, potem nam še vedno sije sonce. Včasih so že tako gosti, da vidimo samo sončno kroglo, na tleh pa niti senc ni več in še meteorologi smo v zagati, ali naj rečemo, da je pretežno oblačno, ali samo zmerno oblačno, ali pa je še kar sončno. Če pa nam visijo nizko nad glavo, nam zastrejo precej več obzorja, kot če so višje. In nam vzamejo več svetlobe.

Nizka slojasta oblačnost je depresivna za marsikoga. A po drugi strani so tudi slojasti oblaki lahko zanimivi. Sploh pri kakšnem severnem fenu vidimo pri nas zanimive oblike, na primer oblake kot leteče krožnike – to so valovni oblaki. Pojavljajo se na različnih višinah, vmes so tudi okna nebesne modrine. In potem poševno jesensko ali zimsko sonce najde vrzeli in priča smo igri svetlobe in senc.

Tole je bilo bolj ali manj povedano z estetske ali vizualne plati. Kaj pa se za tem dogaja, je precej obširnejša in zahtevnejša zgodba narave.