Jesen zna biti prav turobna, siva, ne samo zlata in vesela. Jesenski dež je sinonim za naše vreme. V topli polovici leta potujejo vremenske fronte severneje, jeseni pa se začne obdobje pogostejšega jugozahodnika, ki nam prinaša z vlago napiti zrak iznad še razmeroma toplega sredozemskega morja. Pa še to ne velja za vso Slovenijo. Za Trojanami se ta vpliv počasi kar razgubi in na Štajerskem ter v Prekmurju ne poznajo jesenskega deževja s težkimi, nizkimi oblaki. Tam pada le ob prehodu vremenske fronte, potem pa ne več. V Bovcu lahko več dni dobesedno naliva, na severovzhodu pa imajo sončno in prijetno toplo jesensko vreme. V tem smo, kljub naši majhnosti, res veliki.
Jesenski dež nam gre morda kdaj na živce. Le kdo bi si želel več zaporednih dni mokrote, pa kdaj še ravno za konec tedna? Krajši dnevi nas že tako prikrajšajo za nekaj sončne svetlobe, potem pa še ti debeli oblaki Ko bi vsaj deževalo ob sončnem vremenu, pa bi bili najbrž bolj zadovoljni. A jesenski dež je za naše kraje pomemben. Ustvarja vodno zalogo. Ker je »poraba vode« v naravi majhna, ker se dež bolje vpija v tla, bogati podtalnico, prodre v globine naših hribov, napolni kraške luknje in rove. Od kod pa naj potoki in reke dobivajo vodo toliko časa?
Včasih se sprašujem, od kod vsa ta voda, ki vsako minuto, uro, vsak dan, teden za tednom od nekod izvira in je zlepa ne zmanjka. Suha jesen se lahko maščuje na pomlad, saj pozimi pri nas ni ne vem koliko padavin, ki bi lahko nadoknadile jesensko močo. Zato kar z naklonjenostjo glejte na ta naš jesenski dež, pa čeprav vam kdaj prekriža načrte. Sicer pa je vse v naših glavah. V deželah, kjer precej pogosteje dežuje kot pri nas in zato nimajo dosti izbire, marsikaj počnejo v dežju. Kaj pa naj?
