Ali pa tudi ne! Niso vsi navdušeni nad temperaturami okoli 30 stopinj ali celo čez. Tudi meni je bilo zadnje dni kar malce nadležno vroče, pravzaprav soparno, to moram priznati. Konec koncev se imamo lahko čisto lepo pri 25 stopinjah, mar ne? In v teh dneh in pri takem vremenskem vzorcu je najbolj plačala Primorska. Sploh zadnji teden so imeli skoraj neprekinjeno burjo, pa tudi prej proti koncu avgusta je kar pogosto pihala. Pri temperaturah 30 in čez in ob sončnem vremenu je veter najučinkovitejši izsuševalec tal in rastlin. Tu ni prostora za jutranjo roso, o megli lahko le sanjajo.
Pa ne samo to. Tudi ponoči se marsikje ni ohladilo pod 20 stopinj, kar sicer imenujemo tropska noč. V tako toplih nočeh je človeško telo pod stalno toplotno obremenitvijo, doživlja nekakšen stres. Ni čudno, da se mnogi niso ravno dobro počutili. Če ste morda v zadnjih desetih ali dvajsetih dneh hodili kaj na Primorsko, ste najbrž opazili, kako je bila narava povsem izsušena. Drevje uvelo, že skoraj porumenelo, prav nič lep prizor. Namreč razen nekaj krajevnih neviht omembe vrednega dežja že dlje časa ni bilo. Nasploh je bilo padavin v zadnjih tridesetih ali še več dneh le okoli polovica povprečne vrednosti. Kakšno leto, dve, recimo tri konstantnega pomanjkanja vode rastline še pretrpijo, na dolgi rok pa jih stalno pomanjkanje, četudi ni hudo, vendarle počasi izčrpava.
Se bomo torej morali soočiti s počasnim umiranjem nekaterih (upam, da ne preštevilnih) rastlinskih vrst? Si predstavljate posledice tega? Stvar sploh ni nedolžna. Podnebne spremembe, konkretno počasno segrevanje ozračja, pomeni spremenjene življenjske pogoje za vse žive organizme. Nekateri se uspešneje bojujejo proti temu, drugi ne. Začnejo počasi umirati, izumirati. Kaj nam bo ostalo, je težko predvideti. Na srečo smo precej prilagodljivi, ne zmoremo pa se prilagoditi vsemu. In neradi se prilagajamo, to je najbrž najpomembnejša ugotovitev.
