Odgovor bo lažji, če rezultate Cerarjeve vlade primerjamo z rezultati dosedanjega Janševega vodenja vlade; ta je namreč to zahtevno nalogo že dvakrat opravljal, prvič v letih od 2005 do 2008 in drugič od februarja 2012 do marca 2013. Ta primerjava bi po mojem pokazala, da je bilo Janševo vladanje še veliko bolj problematično od Cerarjevega. In če bi primerjavo razširili še na vladi Pahorja in Bratuškove – prvi je vlado vodil v letih 2009 do februarja 2012, druga pa od marca 2013 do julija 2014 – bi ugotavljali podobno, da namreč tako Pahor kot Bratuškova vlade nista vodila uspešno. Po letu 2004 torej vsaj po mojih spoznanjih nismo imeli predsednika vlade, ki bi veliko upravljalsko moč, ki mu jo daje ustava, uporabljal učinkovito v korist in zadovoljstvo večine državljanov. Vzrokov, da se nam to dogaja, je gotovo več, izpostavim pa naj naslednje:
Vodenje velikih sistemov – država pa je tak sistem – zahteva specifična znanja, ki jih osebe, ki jim po veljavnem modelu oblikovanja vlade prepuščamo njeno vodenje, praviloma nimajo.
Volilni sistem, ki ga imamo, daje veliko politično moč vodjem parlamentarnih strank. Ti veljaki se po vsakokratnih volitvah razvrstijo v dve skupini: ena skupina, imenovana koalicija, nam vlada, druga, to je opozicija, pa se predvsem trudi z dokazovanjem, da prva slabo dela, in neredko s svojimi aktivnostmi delo koalicije tudi otežuje. V taki ureditvi ni prav veliko možnosti za učinkovito in demokratično upravljanje države.
Živimo v času prevlade neoliberalizma, to je ideologije, ki se zavzema za šibko (slabo vodeno) državo v korist zasebnih kapitalskih interesov, v razmerjih med državami pa podpira podrejanje malih držav interesom močnejših. Spričo tega ne preseneča, da se tudi upravljanje EU vse bolj prilagaja interesom Nemčije, ta pa svojo prevlado krepi tudi tako, da predvsem državam evropskega juga – med temi je tudi Slovenija – vsiljuje njim škodljive upravljalske rešitve, ki jih naše vlade praviloma pohlevno uresničujejo.
Če gornji predstavitvi vzrokov za slabo upravljanje države ne odrekamo uporabnosti, se ni težko opredeliti, kaj naj bi zaradi boljše prihodnosti prednostno storili. Predvsem bi morali spremeniti volilni sistem, da bi ta našo politiko demokratiziral na škodo politične moči strankarskih veljakov. (Predlog zakona, ki bi ta problem zadovoljivo razrešil, že dve leti čaka na potrditev parlamentu). Kot drugo, opustili naj bi sedanji model koalicijske vlade in po švicarskem vzoru uveljavili model velike koalicije. In kot tretje, po nemškem vzoru naj bi pomembno demokratizirali upravljanje gospodarstva, še predvsem velikih podjetij in državnega premoženja.
Če bi gornje spremembe uveljavili, bi bilo pri nas kmalu marsikaj drugače. Imeli bi več prave in ne zgolj formalne demokracije, vlade bi delovale učinkovito v korist večine, splošno okolje pa bi bilo manj naklonjeno raznim interesnim (korupcijskim) navezam, ki so za državo izjemno škodljive. Tudi EU in Nemčija bi nas jemali resneje in nam nehali vsiljevati sistemske spremembe s kolonialnim pridihom. Pa bomo to tudi storili? Ne bomo, vsaj toliko časa ne, dokler bodo o tem odločali naši strankarski veljaki. In zakaj naj bi recimo Cerar ali Janša tako obetavnim spremembam nasprotovala? Preprosto zato, ker bi bili zaradi njih prizadeti njuni zasebni interesi in seveda tudi interesi njunih ožjih podpornikov; v vladi, ki se oblikuje po švicarskem modelu, namreč skoraj ni prostora za oblastniško izživljanje, pač pa se zahteva veliko znanja in pridnega dela zaradi zadovoljevanje interesov večine prebivalstva.
In kaj naj spričo povedanega rečemo o Janševi interpelaciji Cerarjeve vlade? Predvsem nam bo ponudila celodnevni televizijski šov, ki bo sicer za večino premalo zabaven, da bi si ga v celoti ogledala. Vlada ga bo nedvomno izkoristila za promocijo svojih »uspehov«, opozicija pa si bo z njim poskušala pridobiti čim več simpatij javnosti, ki jih bo lahko unovčila na naslednjih volitvah. Sicer pa si od interpelacij ne gre obetati sprememb, vsaj ne v kakovosti delovanja vlade; navsezadnje to tudi ni njihov primarni cilj.
Andrej Cetinski, Ljubljana
