Položaj Romov je v Sloveniji vse slabši, zadnji strateški dokument, ki ga je država oblikovala zanje, pa je bil sprejet leta 2010. Imenoval se je Nacionalni program ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010–2015. Nove strategije na tem področju ni, medtem pa so bili Romi, ki živijo brez vode, elektrike in pod civilizacijskim minimumom, prisiljeni državo tožiti na več sodiščih, med drugim tudi v Strasbourgu.
Delavnice za vključevanje na trg dela
Da bi morala Slovenija do konca minulega leta sprejeti celostno strategijo razvoja romske skupnosti, je vladi že januarja lani soglasno priporočila državnozborska komisija za peticije ter človekove pravice. Poslanci so se strinjali, da bi morala država v strategijo vključiti legalizacijo romskih naselij, bivanjske razmere in dostop do osnovne infrastrukture, vključno z zagotovitvijo pitne vode in elektrike. Po naših informacijah so poslancem pomagali sestaviti sklepe Amnesty International Slovenije ter romske zveze in društva. Vodilni Romi so te nasvete že lani povezali tudi v pregled treh ključnih področij, ki bi jih morala urediti država: izobraževanje, dostop do vode, elektrike in sanitarij ter urejanje pravnega položaja romskih naselij. Našteli so trinajst institucij, ki bi morale ukrepati, od državnega zbora in urada za narodnosti prek ministrstev do občin. Pri vsaki so v nekaj stavkih navedli, kaj je njihova naloga.
Tako so nevladne organizacije že aprila lani državi ponudile osnutek romske strategije, v katerega bi bilo treba le še vstaviti ukrepe.
A vlada na pobudo ni odgovorila leto in pol, do 28. julija letos. Tedaj pa je na dveh tipkanih straneh navedla le dva vidika ukvarjanja z Romi: na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve načrtujejo vzpostavitev večnamenskih romskih centrov. V njih bodo potekale delavnice in aktivnosti, namenjene približevanju in vključevanju pripadnic in pripadnikov romske skupnosti na trg dela. Na ministrstvu za zdravje pa pravijo, da zdravstveni sistem Rome obravnava tako, da so dobrodošli, da se čutijo obravnavane s primernim spoštovanjem in dostojanstvom ter da izvajalci zdravstvenih storitev ne čakajo, da bodo Romi začeli storitve iskati sami, ampak prvi naredijo korak k pomoči potrebnim v njihovem okolju. Ministrstvo za zdravje je v letu 2015 v romskih naseljih priredilo tudi več delavnic s področja zdravja ter mednarodno konferenco o urejanju zdravja romskih žensk, je še navedla vlada.
Ne deluje niti vladna komisija za Rome
Predsednica državnozborske komisije za človekove pravice Eva Irgl vladnega odziva včeraj ni želela komentirati. Dejala je, da se bo odzvala, ko bodo na komisiji obravnavali letno poročilo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Ta je v zadnjem poročilu zapisala, da na področju vključevanja pripadnikov romske skupnosti v slovensko družbo tudi v letu 2015 ni bilo zadostnega napredka. V nekaterih okoljih se razmere celo slabšajo in zaostrujejo, še posebno v okolici Novega mesta, je dodala.
»V oči zbode dejstvo, da je vlada v odgovoru komisiji državnega zbora zmogla pridobiti vsebine zgolj dveh ministrstev,« opozarja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije. »Zaman boste iskali aktivnosti in načrte ministrstev za javno upravo, za kmetijstvo in gozdarstvo, za infrastrukturo, za notranje zadeve ali za okolje, četudi na njihova področja segajo najtežja vprašanja romske problematike,« pravi Kovač.
Poleg tega vlada lani ni zagotovila niti delovanja vladne komisije za zaščito romske skupnosti. Ta je bila ustanovljena aprila lani, prvič in zadnjič pa se je – na ustanovni seji – sestala maja lani. Iz pisarne direktorja urada za narodnosti Stanka Baluha, ki komisijo vodi, so nam pojasnili, da se komisija ni sestala, saj v vmesnem času urad pripravlja nov nacionalni program za Rome za obdobje 2016–2021. Kdaj naj bi bil ta nared, ni jasno. Neuradno pa je slišati, da naj bi se premier Miro Cerar in Baluh dogovorila, da bo romsko področje celostno urejeno letos jeseni.
