Na sodišču v Novem mestu se bo danes začela glavna obravnava zoper več romskih družin iz naselja Dobruška vas v občini Škocjan. Ker naselje stoji na zemljišču, ki je v lasti Kmetijske zadruge Krka iz Novega mesta, so Romi obtoženi, da so protipravno zavzeli tuje kmetijsko zemljišče in na njem gradili objekte. Grozi jim denarna kazen ali leto dni zapora. Ovadbo zoper Rome je podala policija že leta 2013, potem ko je domnevno kaznivo dejanje naznanil tedanji direktor kmetijske zadruge Jurij Vončina.
Na zemljišču od leta 1963
Romi so bili nad odločitvami policije in tožilstva, ki je napisalo obtožni predlog, ter nad predhodno sodbo sodišča, ki je bila izdana še pred današnjo glavno obravnavo, presenečeni. Na tem zemljišču namreč romsko naselje stoji že najmanj od leta 1963. Pripadniki generacije, ki bodo danes na sodišču, so se v več primerih tu že rodili. »V času do osamosvojitve (Slovenije) je Rome, kolikor vemo, naseljevala tedanja novomeška oblast, ki je vključevala tudi sedanji teritorij občine Škocjan,« je v ugovoru sporočil sodišču soobtoženi Ljubo Novak. Dodal je, da je naselitev potekala »vsaj na neformalni ravni«, ali je šlo za formalni postopek, pa Romi ne vedo. Da je občina Novo mesto na območje dobruškega romskega naselja prvo romsko družino naselila leta 1963, je potrdil tudi župan občine Škocjan Jože Kapler. Leta 1984 je na Dobruški gmajni živelo že triindvajset družin, je povedal v enem svojih nastopov, v katerem je orisal položaj Romov. Novak je še pojasnil, da je Romom oblast dopustila gradnjo na zemljišču v družbeni lasti, šele po denacionalizacij pa je zemljišče pripadlo KZ Krka.
Romi priznavajo, da so njihove hiše in barake »formalno črne gradnje«. »Tega sploh ne zanikamo,« pravi Ljubo Novak. Vendar opozarja, da bi moralo sodišče po desetletjih življenja v naselju upoštevati tudi njihove pridobljene pravice. Več možnosti za utemeljevanje svojih pravic imajo tisti Romi, ki so objekte zgradili že pred desetletji. Nekaj obtoženih je namreč hiše gradilo tudi v zadnjih desetih letih. Po drugi strani pa Romi drugje kot v domačem naselju sploh nimajo možnosti živeti, saj so povsod preganjani in nezaželeni.
Rešitev v Bolgariji in na ustavnem sodišču
Rome ščiti mednarodno pravo, sklicujejo pa se tudi na primer Yordanova proti Bolgariji, v katerem je evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da masovne izselitve Romov niso dovoljene. Če bi bili obsojeni v Novem mestu, bi posledično prišlo tudi do izselitve, se bojijo Romi. Možnosti, da bi našli druga, legalna bivališča, pa nimajo. Tako bi več romskim družinam grozilo, da ostanejo brez strehe nad glavo. V predhodni sodbi je pet Romov iz tega naselja, ki se na sodbo niso pritožili, dobilo pogojne zaporne kazni.
Predstavniki KZ Krka včeraj niso bili dosegljivi za komentar. Tudi odvetnik romskih družin zadeve ni želel javno komentirati. V organizaciji Amnesty International Slovenije opozarjajo, da gre za pomemben primer, saj sodne prakse v zvezi (ne)legalnostjo romskih naselij v Sloveniji še ni. Vendar primer ni edini – novomeško sodišče bo odločalo v senci sorodnega primera, resda ne kazenskega, ki ga trenutno presoja ustavno sodišče.
