Hkrati z načrti o možnih trasah so se namreč pojavile tudi civilne iniciative. Prav je, da so, da ne bo pomote. Težava je, ko postanejo nekateri akterji tako zaverovani v svoj prav, da konstruktivni dialog ni več mogoč. Ali pa se v stroko vmešava celo politika. Dejstvo je, da ceste brez žrtev ni. In zanje so povsod padale hiše, kmetije, izginjale so tudi njive in gozdovi. Seveda v zameno za primerno odškodnino. Do tistih, ki so od avtocestnega križa oddaljeni na desetine kilometrov, pa je krivično, da ji glasno nasprotujejo tisti, ki že zdaj živijo relativno blizu avtoceste. In so celo v službi pri državnih jaslih. Zato bi bilo zanimivo vedeti, kako bi se opredelila večina ljudi v občinah, ki so brez dostopnih cestnih povezav, če bi razpisali referendum in povprašali vse, ali so za gradnjo ali proti njej. Na shodih, kjer izražajo nasprotovanje cesti, se namreč zbirajo eni in isti ljudje in tudi teh ni veliko. Kar nekateri opravičujejo z besedami, da se enim pač ne ljubi izpostavljati.
Mogoče res. A dejstvo je, da se tudi župani raje izgovorijo na druge obveznosti in jih na shodih ni. Verjetno se še kako dobro zavedajo, da bodo zaradi tega, ker ceste ne bo, dolgoročno izgubljali prebivalce in navsezadnje tudi podjetja, ker se bodo ta selila bliže avtocesti. Dejstvo je tudi, da imajo vse občine, v katerih so civilne iniciative glasne, nekaj deset tisoč prebivalcev, zato nekaj sto ljudi ne more izražati mnenj v imenu vseh. Je pa res, da se njihov glas bolj sliši, ker imajo za seboj tudi dober piar.
Pa še nekaj: če v Savinjski dolini še lahko razumemo slabo voljo tistih, ki so še nedavno dobili gradbeno dovoljenje za hišo, ki je zdaj predvidena za rušenje, ali hmeljarjev, ki so veliko denarja vložili v drage namakalne sisteme, pa težko razumemo Laščane, ki pravijo, da jim bo dvopasovnica, ki bi razbremenila mestno jedro, odgnala goste tamkajšnjega zdravilišča. Češ da jim zagotovo ne bo všeč pogled na avtocestni nadvoz. Dvomim namreč, da je privlačnejši trenutni pogled na kolone tovornih vozil, ki se vozijo tik mimo zdravilišča, za nameček pa se ustavijo še pri dveh semaforjih in gostom spustijo pod nos nekaj smrdečih in zdravju nevarnih emisij. In še bencinsko črpalko imajo tako rekoč pred vrati. Nekateri se ob navajanju podatkov, koliko hrupa in nevarnih emisij bo prinesla cesta, muzajo. Predvsem tisti, katerih pogled je usmerjen v prihodnost in so prepričani, da bodo do takrat, ko bo pri nas zgrajena katera od prepotrebnih dvo- ali štiripasovnic, po njih že po večini vozila hibridna in električna vozila. Ta pa za seboj ne bodo puščala zdravju nevarnih izpustov in tudi ne bodo povzročala hrupa.
