Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je konec septembra na spletnih straneh objavilo dopolnitev študije variant s predlogom najustreznejšega poteka trase tretje razvojne osi, tokrat v njenem osrednjem delu. A čez območje občine Laško je trasa tudi po optimizaciji ostala povsem enaka kot pred osmimi leti, že takrat pa ji je odločno nasprotovala Civilna iniciativa krajanov Laškega.
Po njihovem mnenju bi namreč cesta, ki je načrtovana od izvoza s štajerske avtoceste na Lopati do priključka Tremerje in naprej proti Laškem in Zidanem Mostu, pregrobo posegla v prostor.
»Nerazumljiva je odločitev avtorja študije, ki vztraja pri poteku trase iz severnega dela prek priključka v Šentrupertu na obstoječo že sedaj preobremenjeno avtocesto A1 in nato naprej do priključka Lopata pa vse do Laškega, Zidanega Mostu in Radeč, da bi tako z avtocestnim križem povezali zasavski gospodarski bazen. Ocenjena vrednost poteka trase skozi Laško trenutno znaša dober milijon evrov, kar je bistveno več, kot so bile ocenjene vrednosti tras čez Kozjansko ali Zasavje. Zato se sprašujemo, kaj se dogaja s pripravljalci in naročniki teh študij? Ali so izgubili ves razum? Sploh pa štiripasovnica krajanom Laškega ne bo prinesla koristi, pač pa bo kakovost življenja le poslabšala,« meni predsednik Civilne iniciative krajanov Laškega Franci Vindišar.
Koridor do Balkana
Kot še zatrjujejo v civilni iniciativi, je dolgoročna usmeritev občine Laško turizem in na tem dejstvu bi morali graditi tudi prihodnost.
»To, da smo 14 kilometrov oddaljeni od avtocestnega priključka, je v tem primeru privilegij in ne slabost, saj novih gostov ne bomo privabili s tem, da se jim bo odpiral pogled na štiripasovnico in viadukt. Za turiste je veliko pomembnejše okolje brez hrupa, škodljivih emisij in neokrnjena narava kot pa avtocesta do vrat turističnih objektov v Rimskih Toplicah in Laškem,« menijo v civilni iniciativi. Nesporno pa bi bil za tovorni promet to privlačen koridor, ki bi občutno skrajšal pot do Balkana.
»A bi s tem dobili tudi 24-urnega onesnaževalca že tako obremenjene in neprevetrene kotline, da o hrupu in posledicah na ljudi ne govorim,« pravi Vindišar, sicer strokovni direktor celjske bolnišnice.
Obolenja dihal bi se zaradi prometa povečala
Porast tranzitnega prometa bo po projekcijah ministrstva za promet (objavljenih v študiji variant) do leta 2026 enormen, kar pomeni, da bo v neprevetreni dolini Savinje s temperaturno inverzijo kar 95 dni v letu zrak zelo kontaminiran z zdravju škodljivimi monoksidi, toplogrednimi plini in težkimi kovinami, ki se ne dvigujejo v višje plasti ozračja, temveč se kopičijo pri tleh.
»Posledično se bodo drastično povečala obolenja dihal, srca in ožilja pri odraslih in otrocih, kar potrjuje študija nemške univerze v Essnu,« še opozarja Vindišar v imenu civilne iniciative. Sicer pa je naša vlada za območje srednjega dela tretje razvojne osi, med Celjem in Novim mestom, sprejela program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo ceste že leta 2006, po desetih letih pa želijo predlog končno razgrniti pred javnostjo.
Da je cesta nujno potrebna, pa na drugi strani opozarjajo številni gospodarstveniki, pa tudi župani iz Laškega, Radeč, Zasavja in Posavja, ki so na problem umeščanja ministra za infrastrukturo opozorili že julija v Zidanem Mostu.
