Marijan Smode
Slovenija je imela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja množico kantavtorjev, najbolj komercialen med njimi je bil Marijan Smode s Koroške, ki se je na našo današnjo lestvico uvrstil predvsem zaradi skladbe Jožica, ki jo je v času njenega nastanka opazila tudi nacionalna komisija za šund in zahtevala njen umik iz medijev. Ampak to Smodeta ni ustavilo, Jožica je postala po nekaterih virih celo najbolj prodajana slovenska skladba. In če je leta 1961 rojen glasbenik v večini skladb prepeval o ljubezni (Še pomahal ni z roko, Ne odhajaj še, Belinda, Adrijana v tvojih očeh …), pa tudi o okoljskih problemih rodnih krajev (Mrtva reka, Ne umiraj, moj gozd zeleni), se je pri Jožici sprostil in zapel za tiste čase očitno nekaj preveč opolzkih verzov: »Nek popoldan sredi plaže srečal sem dekle, zadržano mi zaupa … Jožica ime, Jožica, kje si bila, ko sem te iskal, ne laži mi, dobro vem, da drug te je mečkal.« V teh časih, ob vseh gasilskih ceveh in tekstih v slogu »primi ga v roko«, besedilo seveda ne bi bilo nič posebnega, a zdi se, da je ravno z Jožico Marijan Smode glasbi, ki jo danes opisujemo, odprl vrata na slovenske odre.
Fredy Miler
Koroški glasbenik, rojen leta 1967, iz Črne na Koroškem, po poklicu sicer rudar, je začel svojo glasbeno kariero na terasah lokalov. Potem pa je leta 2004 eksplodiral s skladbo Vedno si sanjala njega. Zaščitni znaki: nemško-avstrijski disko imidž osemdesetih, visok glas in slabo lektorirano besedilo »… vedno si sanjala njega, meni pustila laži …«. Sledil je krajši spor o lastništvu skladbe z Marijanom Smodetom, potem pa je svojo glasbeno nadarjenost Fredy Miler potrdil še s skladbami Srnica, Nategnem še tvojo (fračo) in Daj, daj porini.
Damjan Murko
Štajerski slavček, kot se je poimenoval sam Murko, pravzaprav ni požel večjih glasbenih uspehov. Leta 1985 rojen Mariborčan je kariero začel na prireditvi Živilko poje, potem pa je več nastopal v rumenih časopisnih kotičkih kot na odrih. Svoje pevsko znanje, ambicije in zanos je pokazal na posnetku, ko je na stadionu za Bežigradom zapel Zdravljico, drugače pa je njegova najbolj znana skladba Srečen, da sem moški. Nobenega dvoma ni, da je Murko sam svoj največji oboževalec, kar dokazuje avtobiografska skladba Slavček.
Aleš Rod
Televizijski voditelj s TV3, karikatura medijske osebnosti in pevec, ni toliko briljiral s svojimi skladbami in glasbenim znanjem kot s šaljivimi glasbenimi spoti. Aleš Rod je pravzaprav hotel biti Rod Stewart, a so nekje zapisali, da bi se s svojim videzom zasmilil še avstrijskim heavymetalcem. Njegove uspešnice, ki si jih je zapomnil youtube: Jožek (o moškem, ki ljubi veliko žensk), Drugačen (avtobiografska, o moškem, ki je drugačen in se ne bo spremenil) Solza (o ženski, ki joka, ker jo je pustil …).
Štajerski Mišo
Malce pozabljen štajerski pevec s pravim imenom Branko Sitar je začel svojo pot na terasah, kjer je očitno rad preigraval skladbe hrvaškega pevca Miša Kovača. Kasneje je njegovim standardom dodal tudi prevode (Svi pjevaju je postala Vsi pojejo) in pozneje še svoje skladbe. Za mnoge ima Štajerski Mišo soliden vokal, ki žal ni preveč podoben Kovačevemu, po drugi strani pa ima brke, ki so bliže slovitemu pevcu. Sicer pa, ali ni vseeno, saj je tudi pravi Mišo že nekaj časa karikatura mladega Miša Kovača.
Damir Jošar
Policista s severovzhoda domovine ne gre mešati z Dragom Jošarjem, pevcem priredbe Franc iz Prekmurja. Damir Jošar je bil pred kakimi desetimi leti, ko je izdal ploščo Varno in zabavno, pravo odkritje. Policist, ki poje, da bi ljudi seznanil s svojim vzvišenim poklicem, in policist, ki je skozi glasbo in besedila skrbel za varnost na cestah. Zdaj so njegove poskuse za varnost v prometu, ki so šli takole: »Ne gremo za volan, kadar smo pijani, ne gremo za volan, na cesti nismo sami,« zamenjali z najvišjimi kaznimi v Evropi.
David Sinkovič
Če je Jošar prepeval reklame za varnost v prometu, se je izolski prodajalec rib odločil, da bo s skladbo Ribe, ribice propagiral svojo stojnico. Vse skupaj se je iz nedolžnega projekta sprevrglo v epidemijo. Skladba o tem, kako prodaja morsko robo, ima na youtubu pol milijona klikov in še nekaj verzij. Tudi dve jazzovski. Mimogrede, Sinkovič se že nekaj časa ukvarja samo z glasbo, prodajo rib pa je opustil. Leta 2012 je nastopil v oddaji Slovenija ima talent, kjer večjih uspehov ni dosegel.
Yo-Zo
Štajerska glasbenika mešata repersko, zabavno in tu in tam tudi narodno-zabavno glasbo. Na slovensko glasbeno tržišče sta prinesla skoraj izključno erotične skladbe, ki bi bile v času Marijana Smodeta skoraj gotovo povsod nezaželene in prepovedane. V novih časih so skladbe U kaka ritka, Digi digi dagi (gor pa dol po ritki nagi) in Zizike kot lizike (take punce gledal bi vsak dan) kot naročene za prave (sindikalne ali absolventske) zabave. Še posebej, kadar se v trio povežeta z legendo takšne in podobne glasbe – s Fredyjem Milerjem.
Ivo Radin
»Čez Trojane sva odšla, da bi si privoščila nekaj dobrega in sladkega, / in ko sva ustavila, si mi nežno šepnila, joj, kako imaš velikega. / Vzemi si ga malo, vzemi ga v roko / in z občutkom zagrizi, sredino sladko mu poliži, / vzemi si ga malo, vzemi ga v roko, / okusi, kak je dober ta debeli masten krof.« Tako poje Ivo Radin v svoji največji uspešnici Vzemi si ga malo. Preostale skladbe, ki jih ponuja trgu, imajo manj erotičnega naboja: Dva zlata prstana, Ti si moja simpatija, Lučka v temi, Brat in sestra… V slogu slovenskih devetdesetih, Helene Blagne, Simone Weiss, Zlatka Dobriča …
Rogoški slavčki
»Da ne izda ga njegova mašina, dotaknem se ga in pospešim tok bencina,« so prepevali Rogoški slavčki. Dva tipa, Roman in Zdravko, ter solidna pevka Anja so od daleč podobni bendu Skater, a zdi se, da z manjšim tržnim deležem. Kaj mi bodo rožice, Gospod policaj, Gumidefekt so njihove večje uspešnice … Slovenske slave pa si niso pridobili samo z glasbo. V bistvu so jih v centralni Sloveniji spoznali šele takrat, ko sta člana skupine (zrežirano) napadla že omenjenega zvezdnika Damjana Murka in je posnetek zašel na svetovni splet, natančneje na youtube.
