Beaune (Francija)
Na poti med Ženevo in Parizom stoji glavno mesto ali prvo mesto vinske pokrajine Burgundije sredi slovite regije Côte d'Or. Mesto, ki ima komaj kaj več kot 20.000 prebivalcev, ima industrijo, ki je vezana na turizem, vino in kmetijstvo, hkrati pa ima zaradi zgodovine še nekaj posebnosti, ki jih je treba videti. Recimo slikovito zgradbo hospica iz leta 1443. Staro mesto organizira mnoge vinske prireditve in dražbe, ki so znane po vsem svetu, konec koncev so v teh krajih znali piti dobro vino že v srednjem veku. Ob kopici trgovinic z lokalnimi delikatesami imajo vinski muzej, na desetine večjih in manjših vinotek, v katerih je mogoče najti vina letnikov, ki jih drugje ni več na policah. Modri pinot in chardonnay sta najbolj znani lokalni sorti, ki jih sodoben turist enostavno mora poskusiti. Beaune pa je hkrati idealno odskočno mesto za obisk okoliških vasi in vinskih kleti, hkrati pa tudi mesto, v katerem ali okoli katerega je ob vinu pametno kaj malega pojesti. Michelin obeta Maison Lamelosie s tremi zvezdicami in kar osem restavracij z eno zvezdico. Cene pa so kot pri vinih. Visoke.
Saint Emilion (Francija)
Bordeaux z okolico velja za najbolj znano vinsko regijo na svetu, ki pa v zadnjih letih ne ponuja toliko vinske romantike, kot bi si želeli. Drugače je v Saint Emilionu, mestecu na desnem bordojskem bregu, kjer nad kabernetom prevladuje merlot. Imajo priročen vinski muzej in različne vinoteke, ki prodajajo lokalna vina, tudi vse letnike prestižnih Petrusov po 20.000 ali celo 30.000 evrov za steklenico. Prijazne gostilne, nekaj trgovinic in katakombe pod zemljo, kjer so nekoč živeli menihi. Med obiskovalci je vse več bogatih azijskih in ruskih turistov.
Montepulciano (Italija)
Toskana ima nekaj vinskih in kulinaričnih mest. Med vinskimi sta najbolj zanimivi Montalcino in Montepulciano. Vsako na svojem hribu, vsako s svojo vrsto bogatega toskanskega vina. Montepulciano je mesto na gričku, 70 kilometrov od Siene, s kakšnimi 15.000 prebivalci, ki ga zgodovina opazi že štiri stoletja pred našim štetjem. Jasno, pregled zgodovinskih stavb in trgov je zapovedan, še bolj pa je v vinotekah nujno poskusiti lokalno Vino Nobile, narejeno večinoma iz grozdja sangiovese. Zraven pa seveda še kak kos lokalnih mesnin in sira.
Montalcino (Italija)
Eno najdražjih in najbolj cenjenih vin na svetu je Brunello di Montalcino (100-odstotno iz sorte sangiovese), ki je doma v istoimenskem mestu v Toskani, kakih 20 kilometrov od Siene. Pravijo, da se z vinom v okolici mesta ukvarja več kot 200 vinarjev. Mesto ima samo 5000 prebivalcev, ki se preživljajo skoraj izključno s turizmom. Po mestecu je v prenovljenih zgodovinskih stavbah nešteto večjih in manjših vinotek, trgovinic z lokalno hrano in spominki. Je pa treba opozoriti, da so cene, predvsem vina, bolj namenjene bogatejšim turistom.
Krmin (Italija)
Collio (ali po naše Goriška brda) se je v zadnjem času visoko zavihtel na svetovnih lestvicah belih vin. Krmin ali Cormons, kot se mu reče v italijanščini (8000 prebivalcev), je nekakšen center Collia in počasi začenja izkoriščati svojo pozicijo, v okolici katere živi in dela kopica predvsem naših, zamejskih vinarjev. Večino najboljših je mogoče najti v največji vinoteki na trgu sredi mesta. In kar za druga mesteca ni značilno – cene vin so ugodne, slovensko pa razumejo skoraj vsi, čeprav v zadnjem času beležijo napad nemško govorečih turistov. Ob omenjenih vinarjih je v mestu in okolici še nekaj zanimivih gostiln.
Bernkastel-Kues (Nemčija)
Mestece s 7000 prebivalci leži v dolini reke Mozele in je kakih 50 kilometrov oddaljeno od večjega mesta Trier. Pravzaprav leži Bernkastel-Kues na bregu Mozele in večina njegovih poslov je povezana z vinom, največ z rizlingom (imajo še nekaj rizvanca, kernerja …), ki je posejan na gričkih ob reki, na kar 6000 hektarjih. Ob desetinah vinarjev je mesto z mnogimi zgodovinskimi zgradbami – najlepši trg je Marktplatz – namenjeno predvsem turizmu. Poleg številnih vinotek in trgovinic z lokalno robo poznajo tudi zdraviliški turizem.
Ernovž (Avstrija)
Ehrenhausen, kot pravijo Nemci kraju ob Muri na meji s Slovenijo, je središče štajerske zgodbe o uspehu. Štajerska vinska pot, ki je žal avstrijska, je v nekaj letih spremenila pogled na avstrijska vina in štajerske vinarje uvrstila na svetovni vinski zemljevid. Mesto ima kakšnih tisoč prebivalcev, v njem imajo nekaj vinotek, vrhunsko restavracijo in enega najboljših vinskih hotelov z bazeni in savnami na svetu. Do najboljših vinarjev Polza in Tementa je le nekaj metrov, podobno do velikega vinsko-delikatesnega centra.
Barolo (Italija)
Bolj vas kot mesto je center vinske zgodbe v pokrajini Piemont. Sicer pa je naselje kakšnih 50 kilometrov od Torina vezano na območje, kjer iz vinske sorte nebbiolo pridobivajo granatno obarvano vino barolo. Jasno, v Piemontu je še nekaj drugih mest, kjer je mogoče dobro piti in jesti, a le omenjena vasica se lahko pohvali z vinskim muzejem z degustacijskim prostorom v starem, prenovljenem gradu Falletti. V bližini je tudi ena najboljših restavracij sveta Piazza Duomo, kjer ob rdečih lokalnih vinih ponujajo tudi lokalne tartufe.
Eger (Madžarska)
Že samo mesto – prebivalcev ima 57.000 – na severovzhodu države je tako rekoč muzej z ostanki, ki dokazujejo, da je bilo mesto poseljeno že v kameni dobi. Zlata doba za mesto pa je bila bojda v času Matije Korvina, ko so začeli uvajati vinogradništvo. Ob najlepši cerkvi na Madžarskem, ohranjenem turškem minaretu, palačah in starem gradu ponujajo vse, kar si želite izvedeti o madžarskem vinu in lokalnih delikatesah. V okolici mesta je območje Szépasszony-völgy (Dolina lepih deklet), kjer pridelujejo lokalna vina in ponujajo ogled kopice vinskih kleti.
Haro (Španija)
Zgodovinsko mesto, katerega korenine segajo globoko v rimske čase, prvič pa je bilo s tem imenom omenjeno v 10. stoletju našega štetja, velja za prestolnico španske vinske pokrajine Rioja. Ima 12.000 prebivalcev in lahko ponudi ogled mnogih zgodovinskih zgradb, še posebej cerkva, a bolj kot klasičnim turistom je namenjeno pivcem, še posebej v času velikega vinskega festivala, na katerem se množično polivajo z vinom. V mestu sta tudi vinski inštitut in vinski muzej. Da ne bo dvomov: v teh krajih se pije predvsem močno rdeče vino.
