V nekoč največjem mestu v Siriji Alep je danes ob 7. uri zjutraj pričela veljati enostranska enajsturna prekinitev ognja, ki sta jo razglasili Rusija in sirska vojska Bašarja al Asada. V skladu s prekinitvijo ognja je bilo odprtih šest koridorjev za umik civilistov iz mesta in dva koridorja za umik upornikov, ki se želijo predati. Civilisti lahko za umik iz mesta uporabijo tudi ta koridorja. Kljub prekinitvi ognja so v vsaj enem koridorju že izbruhnili spopadi, dopisnik francoske tiskovne agencije AFP pa poroča tudi o topniškem obstreljevanju pri eni od nadzornih točk v središču mesta.
Odgovornost za prekinitev ognja sirska tiskovna agencija Sana pripisuje »terorističnim skupinam«, medtem ko uporniki s prstom kažejo na sirsko vojsko. Jaser al Jusef iz uporniškega islamističnega Gibanja Nuredina al Zinkija po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pravi, da so režimski vojaki pričeli streljati v četrtih Bustan al-Kasr in Salahedin, na kar so s streljanjem odgovorili tudi sami.
Sporna prekinitev ognja namenjena vršenju pritiska na upornike
Enostranska razglasitev prekinitve ognja je bila deležna kritik že pred izbruhom streljanja. Kritiki ji namreč očitajo, da je namenjena predvsem evakuaciji mesta in služi kot vršenje pritiska na upornike, ki nameravajo v mestu ostati. Ruske in sirske režimske sile so v zadnjih tednih namreč s še večjo intenzivnostjo obstreljevale mesto, medtem pa so njihovi projektili zadeli tudi bolnice, pekarne in vodne vire. V obstreljevanju je bilo ubitih tudi več sto civilistov.
Do tovrstnih enostranskih prekinitev ognja po intenzivnih in dolgih obleganjih so kritični tudi Združeni narodi. Pravijo, da so koristne zgolj, če hkrati omogočijo dostop humanitarne pomoči do tistih, ki obleganega mesta nočejo zapustiti. Posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je ob tem opozoril, da bo prekinitev ognja prekratka celo za varno evakuacijo okoli 200 ranjenih, kaj šele za dostavo humanitarne pomoči.
Očitki, da uporniki civiliste uporabljajo kot človeški ščit
Uporniki trdijo, da je glavni cilj prekinitve ognja evakuacija civilistov iz mesta, kar bi ruskim in sirskim silam omogočilo še intenzivnejše vojaške operacije v Alepu. »Govorijo o humanitarnih koridorjih, a zakaj ne dovolijo dostave hrane v oblegan vzhodni del Alepa, da bi zmanjšali naše trpljenje? Hočemo le, da ruski bombniki prenehajo ubijati naše otroke. Nočemo oditi,« je za Reuters povedal Amar al Karan, sicer prebivalec predela Sahur. Ruske in sirske sile medtem upornikom očitajo, da civiliste v obleganem mestu uporabljajo kot človeški ščit. S temi očitki tudi pojasnjujejo, zakaj se okoli 250 tisoč civilistov, ki so ujeti v uporniških delih mesta, noče približati koridorjem.
»Čeprav moram oditi zaradi vse slabših življenjskih pogojev ter pomanjkanja hrane in dela, ne želim tvegati svojega ali življenja svoje družine tako, da bi bil med prvimi, ki bodo šli,« pa je svoje oklevanje za AFP pojasnil brezposelni oče štirih otrok Mohamed Šaja. Prebivalci Alepa tako pravijo, da bi radi zapustili mesto, a želijo več zagotovil o varnosti odhoda.
Prekinitev ognja je bila sprva mišljena za osem ur in je bila kasneje podaljšana na enajst, raztegnila pa bi se lahko tudi na tri dni. K vzpostavitvi prekinitve ognja je Rusija pozvala tudi druge države z vplivom na oborožene skupine v vzhodnem delu mesta. Pozvali so jih celo, naj voditelje uporniških gibanj prepričajo, naj mesto zapustijo.
Spopadi tudi med turško vojsko in Kurdi
Napeto je tudi drugod v Siriji. Letala turške vojske so včeraj izvedla 26 napadov na kurdske sile in pri tem ubile med 160 do 200 kurdskih borcev. Tarče so se nahajale na območju severovzhodno od Alepa, ki so ga nedavno zasedle kurdske zaščitne enote YPG, pred tem pa so ga nadzirale sile Islamske države. Enote YPG so nato z območja mesta Afrin severozahodno od Alepa ponoči izstrelile pet projektilov v turško provinco Hataj. Turška vojska pravi, da pri tem ni bilo žrtev ali škode, saj so bili projektili izstreljeni na prazno območje, so pa v skladu s svojimi vojaškimi pravili Turki na obstreljevanje odgovorili s streli s havbicami.
