Po več mesecih rožljanja orožja in eksplozij letalskih bomb je bila noč na torek v Alepu mirna. Večina od okoli 9000 ubitih v sirski državljanski vojni v samo zadnjem mesecu je bila iz tega mesta, ki so ga obkolile sirske režimske sile, znotraj obroča pa še v primežu sovražnosti med zmernimi uporniki in skrajnimi islamističnimi milicami z Al Kaido povezano fronto Al Nusra na čelu.
Premirje, ki sta ga mukotrpno skovala zunanja ministra ZDA in Rusije John Kerry in Sergej Lavrov konec minulega tedna, je dalo prvi rezultat. Po navedbah Ramija Abdela Rahmana, vodje sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu, so v prvih urah po ponedeljkovi večerni uveljavitvi dogovora našteli nekaj kršitev, po polnoči pa je orožje utihnilo, tako da prvi dan niso zaznali novih civilnih žrtev.
Predstavniki Združenih narodov so se včeraj v Turčiji pripravljali, da v Sirijo pospremijo prvo humanitarno pomoč. Vlada v Damasku jim je sicer pri pomoči Alepu, kjer je v nemogoče življenjske razmere ujetih četrt milijona ljudi, postavila pogoj, da jo uskladijo tudi z njo, pri čemer pa razmere na terenu še niso omogočale varne dostave. Tiskovna agencija Tass je sicer včeraj poročala, da so ruske enote zavarovale vpadnico v mesto Castello, ki je bila kot glavna oskrbovalna pot svoj čas v rokah upornikov, nato pa so jo presekale režimske sile. Kerry je na petkovih pogajanjih v Ženevi zahteval, da se vpadnica demilitarizira, pri čemer naj bi ZDA skupaj z Rusijo zagotavljale svoboden prehod humanitarnih konvojev. Po navedbah Reutersa je včeraj turško-sirsko mejo pri Cilvegozuju okoli 40 kilometrov od Alepa prekoračilo 20 turških tovornjakov, naloženih večinoma s hrano, a zaradi varnostnih tveganj do izmučenega mesta tedaj še niso prišli. Predstavniki ZN so medtem sporočili, da njihovi konvoji s pomočjo še niso krenili na pot, saj so čakali potrdilo, da se premirje v Siriji dejansko uveljavlja. Poseben problem predstavlja tudi vprašanje nadzora nad humanitarno pomočjo. Damask vztraja, da se ta v Alepu izvaja ob njegovem sodelovanju z Združenimi narodi, vodstvo upornikov, ki nadzorujejo večino obkoljenega mesta, pa zahteva, da se pomoč povsem sprosti ter da se z oskrbovalne poti umaknejo sirske vladne in tudi ruske sile.
Test tudi za Rusijo in ZDA
Prav za Rusijo in ZDA, ki jih obremenjuje vrsta nesoglasij v medsebojnih odnosih in pogledih na mednarodne razmere, je najnovejši poskus sirskega premirja poseben test. Diplomacija je ostala povsem nemočna v prvih, kritičnih letih sirske vojne, glavni razlog za to pa je bilo prav rivalstvo med Moskvo, ki je trdovratno branila svojega bližnjevzhodnega zaveznika Bašarja Al Asada, ter Washingtonom, ki je zahteval njegov brezpogojni odhod z oblasti. V nadaljevanju je Rusija postala najmočnejša zunanja sila v sirskem konfliktu, medtem ko so ZDA skupaj z zahodnimi zaveznicami izgubljale tla pod nogami s podporo upornikom, razdeljenim med nezanesljive milice, nad katerimi so prevzemali poveljstvo tudi skrajneži iz gnezda sicer oslabele Al Kaide. Ali bo premirje služilo preurejanju razmerij sil ali iskanju miru, bo pokazal šele čas. de
