Z enim najhujših letalskih napadov na del Alepa, ki ga nadzorujejo uporniki, je sirska režimska vojska včeraj napovedala obsežno ofenzivo za zavzetje največjega sirskega mesta, ki že leta krvavi v spopadih za nadzor nad njim. Okoli četrt milijona prebivalcev, ujetih v vzhodnem delu mesta, je le s težavami našlo zaklonišča pred bombnim dežjem, oblasti v Damasku pa so napovedale tudi kopensko ofenzivo ter civilno prebivalstvo pozivajo, naj se ne zadržuje v bližini uporniških položajev.
V letalskih napadih naj bi po trditvah sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu sodelovala tudi Rusija, s terena pa so prihajala poročila o tako imenovanih barelnih bombah. Gre za improvizirane eksplozivne naprave s šrapneli ali nevarnimi kemikalijami v siceršnjih sodih za nafto, ki jih sirska vojska odmetava iz letal in helikopterjev, žrtve pa so praviloma civilisti. Intenzivni napadi jasno kažejo, da sirski režim skupaj s svojim ruskim zaveznikom nima namena prisluhniti ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju, ki je pozival k prepovedi letalskih poletov za obnovitev prekinjenega premirja po incidentih, v katere so bile vpletene praktično vse strani, najbolj odmevno pa ZDA z raketiranjem položajev sirske armade ter režimska vojska in Rusija po napadu na humanitarni konvoj, za katerega pa vztrajno zavračata odgovornost.
Miru ni videti
Napoved sirske ofenzive pri Alepu je sovpadala s poskusom mednarodne skupine za podporo tej državi v New Yorku ob robu začetka letnega zasedanja generalne skupščine ZN. Skupina, ki šteje 23 držav, se je razšla brez kakršne koli rešitve za obnovo premirja, ki sta ga pred dobrimi desetimi dnevi s težavami skovali Rusija in ZDA, namestnik ruskega zunanjega ministra Genadij Gatilov pa je po navedbah agencije Interfax za to obdolžil Washington in njegove nesprejemljive zahteve.
Možnosti, da bi do konca Obamovega mandata prišlo do kakršnega koli pozitivnega premika v zdaj že dobrih pet let trajajoči sirski državljanski vojni, so po mnenju strateških analitikov s kolapsom sedanjega premirja izčrpane. Sirske režimske sile, okrepljene z rusko letalsko pomočjo in šiitskimi milicami z iranskim zaledjem, so v minulih mesecih najmočnejše zatočišče upornikov v Alepu skoraj spravile na kolena. Pred vojno je bilo mesto s tremi milijoni prebivalcev gospodarsko središče Sirije, ponovna vzpostavitev vladnega nadzora nad njim pa bi bila za predsednika Bašarja Al Asada pomembna v obupni bitki za ohranitev oblasti. Al Asad vztraja, da vojne ne bo konec, dokler bo Sirija del globalnega konflikta, v katerem se proti njemu borijo skupine s podporo Savdske Arabije, Katarja, Turčije in Združenih držav Amerike.
