Javni zdravstveni sistem se torej sooča z vse daljšimi čakalnimi dobami in novimi sumi korupcijskega preskakovanja, zavarovalnice pa v teh razmerah ponujajo zavarovanja, s katerimi naj bi se njihovi zavarovanci izognili nedostojnemu čakanju. Produkti s področja dodatnega zdravstvenega zavarovanja namreč prinašajo možnost hitrega dostopa do operativnih posegov, specialističnih pregledov in drugih zdravstvenih storitev, saj zavarovanci te storitve izkoriščajo v okviru samoplačniškega sektorja. Ker pa pri nas povsem ločenega zasebnega sistema nimamo, storitve v samoplačniškem sektorju praviloma opravljajo isti izvajalci kot v rednem zdravstvenem sistemu. Zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj zato meni, da gre pri omenjenih zavarovalniških produktih za »avtomatično preskakovanje čakalnih vrst«.
Na prvi ambulantni pregled je septembra tudi uradno predolgo čakalo 16.957 ljudi, kar je za več kot 20 odstotkov več kot mesec prej, za dobro polovico več kot lani in za skoraj 80 odstotkov več kot ob začetku mandata sedanje zdravstvene ministrice.
Dodatna zavarovanja javnemu zdravstvu ne prinašajo nič
Produkti s področja dodatnega zdravstvenega zavarovanja prinašajo možnost hitrega dostopa do operativnih posegov, specialističnih pregledov in drugih zdravstvenih storitev, saj zavarovanci te storitve koristijo v samoplačniškem sektorju. Pri zavarovalnici Triglav je eden izmed tovrstnih mehanizmov zavarovanje Specialisti+. Zavarovancem omogoča hiter in preprost dostop do storitev v specialističnih ambulantah, pravijo pri Triglavu. Pri tem pojasnjujejo, da zavarovanci ne preskakujejo čakalnih vrst v javnem zdravstvu, saj do storitev dostopajo zunaj okvirov javnega sistema, kjer čakalnih dob ni. Podobno menijo tudi pri zavarovalnici Vzajemna, kjer poudarjajo, da je njihovo dodatno zdravstveno zavarovanje Zdravstvena polica povsem zasebna oblika zavarovanja, ki nadomešča samoplačništvo. Zavarovanja, ki omogočajo hitro pot do zdravljenja, ponujajo tudi pri Zavarovalnici Maribor in zavarovalnici Adriatic Slovenica.
»Tovrstna zavarovanja s preusmerjanjem zavarovancev v samoplačniški sektor javni zdravstveni sistem dejansko razbremenjujejo, tako z vidika stroškov kot z vidika čakalnih dob,« menijo pri zavarovalnici Triglav. Zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj domnevnim pozitivnim učinkom dodatnih zavarovanj na javni sistem nasprotuje: »Dodatna zavarovanja javnemu zdravstvu gotovo ne bodo prinesla ničesar in vrst ne bodo skrajšala. Če zavarovalnice sklepajo dodatne pogodbe z izvajalci, ki so hkrati tudi izvajalci v javnem sistemu, potem je to gotovo preskakovanje čakalne vrste.«
Pri tem opozarja tudi, da javnemu sistemu primanjkuje kadrov in organizacije, po drugi strani pa zdravniki, ki naj bi v javnem sistemu delo opravljali po svojih zmožnostih, poleg tega kot izvajalci sodelujejo še z zasebnimi zavarovalnicami. »Križanje javnega in zasebnega sistema povzroča nered in ovira nadzor,« pravi Reboljeva. »Če zdravniki navedejo strokovni razlog, lahko bolnikom omogočijo, da preskočijo čakalno vrsto. In ni zdravnika, ki ne bi znal napisati strokovnega razloga za operacijo tako, da mu pri tem ne bi nihče oporekal,« dodaja.
Dodatna zavarovanja, ki hitro zdravstveno oskrbo omogočajo le premožnejšim, vodijo tudi v razslojevanje bolnikov, meni Reboljeva. »Zavarovalnice ciljajo na ljudi, ki imajo denar, pri nas pa smo, žal, že zelo obubožali,« pravi. »Trenutno plačujemo obvezno in dopolnilno zavarovanje, očitno pa bomo morali plačevati še dodatno zavarovanje, da bomo lahko preskočili vrsto.«
