Številke to razlago postavljajo na laž. Na prvi ambulantni pregled je septembra tudi uradno predolgo čakalo 16.957 ljudi. To je za dobro petino več kot mesec prej, za dobro polovico več kot lani ob enakem času in za skoraj 80 odstotkov več kot ob začetku mandata Kolar-Celarčeve. Razglabljanje, koliko je k nedostopnosti javnega zdravstva prispevalo kopičenje težav v minulih mandatih, bolnikom ne pomaga. Vlada Mira Cerarja bi morala ukrepati bistveno bolj zavzeto, kot je doslej.
Lani je imelo pri njenih odločitvah pred bolniki prednost reševanje bolnišnic iz rdečih številk, tudi letošnje dodatne operacije in diagnostika pa so bistveno premalo glede na potrebe. Obeti za prihodnje leto niso nič boljši. Poleg približno 11 milijonov evrov, ki so na voljo za dodatna zdravljenja v letu 2017, bi zgolj za odpravo najdaljših repov čakalnih dob potrebovali še 16 milijonov evrov, ocenjujejo na zdravstveni blagajni. Kolar-Celarčeva se sicer strinja, da bi moral vsaj za nekaj časa pri financiranju zdravljenj pomagati državni proračun, a v predlogu za prihodnje leto teh načrtov še ni. Premier Miro Cerar pravi, da ministrica stopa po pravi poti, a je pri načrtih, ki zmotijo druge ministre, doslej še ni javno podprl.
Ob ogromnem razkoraku med retoriko in rezultati bolniki izgubljajo zaupanje. To kaže tudi zadnja korupcijska afera v ljubljanskem UKC in na Onkološkem inštitutu. Glede na dosedanje informacije so si ljudje prednost kupovali celo pri zdravljenjih, kjer ni posebno dolgih čakalnih dob. Ko se ti ne morejo na nič zanesti, na bolnike in njihove svojce prežijo trgovci z gotovostjo – včasih tudi lažno in nezakonito.
Tudi sicer je oskrba, ki jo na papirju zagotavlja obvezno zavarovanje, vse bolj odvisna od globine žepa. Bolniki, ki si lahko privoščijo samoplačniški pregled, bodo prej dobili diagnozo, zdravljenje pa nadaljevali v javnem zdravstvu, kjer bodo njihovi sotrpini na diagnozo še čakali. Tudi strokovnjaki, ki bolnike sprejemajo v okviru zavarovanj za hitrejše zdravljenje, se z enakimi zdravljenji in diagnostiko pogosto ukvarjajo še v javnem sistemu. O razmejitvi javnega in zasebnega, ki si ga je v koalicijskem sporazumu zadala vlada, ni ne duha ne sluha, čakalne dobe pa ostajajo poslovna priložnost.
»Ne pozabite, v zdravstvu je za 3,2 milijarde evrov denarja in prav toliko je tudi interesov,« je poslance včeraj nagovorila Kolar-Celarčeva. Razglabljala je lahko brez strahu, da bi jo interpelacija odnesla, vseeno pa so zadnji tedni pokazali na trenja v koaliciji. Nekaterim ministričinim načrtom pri tem res stojijo na poti zelo ozki interesi. Najbolj očitno je to pri zakonodaji, ki zamejuje sporne prijeme lekarn, s tem pa dobičke, iz katerih se napajajo občine. A večini sebičnih interesov, o katerih govori, se ministrica z dejanji sploh še ni zoperstavila. Zlobci, ki so lahko v nasprotju z bolniki čisto zadovoljni s sedanjimi razmerami, hkrati pridejo vedno prav. Trenutno so med izgovori, s katerim v vladi Mira Cerarja po dveh letih mandata pojasnjujejo strašljive podrobnosti zdravstva.
