V drugem od predvidenih treh televizijskih soočenj z demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton se je tudi za mnoge republikance njihov sporni pretendent za vstop v Belo hišo Donald Trump odrezal bolje kot na prvem, je pa nanj prišel z bremenom neprimernih oziroma vulgarnih izjav izpred dobrega desetletja na račun žensk. Zanje se je sicer takoj po objavi »moškega klepeta« iz leta 2005 opravičil, med soočenjem pa se ni znova pokesal, ampak je skušal razpravo o tem preusmeriti na bolj ali manj znane spolne škandale Hillaryjinega moža in je v dvorano pripeljal tudi tri ženske, ki so ga obtožile spolnih napadov, ter zdaj že odraslo dekle, ki je bilo kot najstnica žrtev posilstva, Clintonova pa je kot odvetnica po službeni dolžnosti izposlovala za krivca nizko kazen.

S tega tankega ledu sta se predsedniška kandidata premaknila na drugo bojišče, Trump pa si je v svojem prepoznavnem slogu privoščil, da je Clintonovo označil za lažnivko in celo hudičevko ter ji zagrozil, da se bo v primeru njegove izvolitve znašla v zaporu. Povod za to je našel v znani aferi z njenimi elektronskimi sporočili prek zasebnega strežnika, za katere je sicer ameriški zvezni preiskovalni urad ugotovil, da ni razlogov za obtožbo, a domneve o več deset tisoč kosih izbrisane pošte puščajo odprta vrata za nova ugibanja o nezakonitem in ne le nevestnem delovanju demokratske kandidatke na položaju nekdanje državne sekretarke.

Nevsebinsko soočenje

Soočenje v St. Louisu pod okriljem televizij ABC in CNN se je začelo brez tradicionalnega rokovanja predsedniških kandidatov, po neizbežnem uvodu o Trumpovih davnih in nedavnih mačističnih nastopih pa o davčni, gospodarski ali zunanji politiki gledalci niso slišali nič novega. Clintonova se je znašla v težavah ob vprašanju o njenih povezavah s finančniki na Wall Streetu, ki zanimajo tisti del demokratskega volilnega telesa, ki je v nominacijski kampanji prisluhnil Bernieju Sandersu. Neprepričljivo je dejala, da mora imeti politik pogosto javno in zasebno stališče o istem vprašanju, in to razložila z ravnanjem Abrahama Lincolna, ki je v boju za ustavni amandma proti suženjstvu enim govoril eno, drugim pa drugo. Poldruga ura nevsebinske razprave se je končala z vprašanjem nege neopredeljenih volilcev, ali lahko kandidata rečeta kaj lepega drug o drugem. Clintonova je dejala, da se s Trumpom o ničemer ne strinja, spoštuje pa njegove uspešne otroke, Trump, ki ni bil prepričan, a gre vendarle za kompliment, pa je odvrnil, da Clintonovi priznava, da je borka, ki nikoli ne odneha. In na koncu sta se tudi rokovala.