Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je danes obtožil voditelja prvega televizijskega soočenja predsedniških kandidatov Lesterja Holta, da je bil v ponedeljek zvečer bolj prizanesljiv do demokratke Hillary Clinton. Ta obtožba je še najbližje tihemu priznanju tistega, o čemer je danes brenčalo po vsej politični Ameriki in širši javnosti: da je Clintonova na težko pričakovani debati nastopila bolje od Trumpa, ki je pri umirjenem in zadržanem tonu zdržal prvih dvajset minut, potem pa ga je tekmica uspela zvleči v polemike, kjer nekajkrat ni imel pripravljenih odgovorov.
51 : 17 – v skokih v besedo
Debata ni postregla s tolikšno mero razburljivosti kot tiste, na katerih so se soočali republikanski predsedniški kandidati. Tam je Trump z agresivnostjo in svojevrstnostjo pometel s tekmeci, tokrat pa se je vendarle odločil za manj agresiven nastop – in to danes že obžaloval. »Morda jo bom naslednjič bolj napadel,« je rekel o Clintonovi.
Vendarle je bilo ponedeljkovo soočenje daleč od umirjenega dialoga. Statistiki so našteli, da je Trump Clintonovi skočil v besedo 51-krat, ona njemu sedemnajstkrat. V 95 minutah so bolj kot politični programi prevladale ocene o (ne)sposobnosti za vodenje države in značajske poteze enega in drugega. Debata je s tem nazorno pokazala, kako politično ranljiva kandidata si letos stojita nasproti. Štab Clintonove se je odločil, da bo preslišala Trumpovo vpadanje v besedo, ga pospremila s smehljanjem in tekmeca tako skušala predstaviti kot ne povsem resnega človeka. »Oh, Donald, vem, da živiš v svoji realnosti,« mu je rekla v nekem trenutku. A obenem mu je očitala rasno diskriminacijo, poniževanje žensk, neplačevanje obrtnikov ter izjavo iz leta 2008, da bi bila finančna kriza dobra priložnost za zaslužek.
Trump je na izzive pridno odgovarjal, a je bilo videti, da ni pripravljen. Na trditev o tem, da si je želel krizo, je odvrnil, da se temu reče posel, na očitke, da še nikoli ni plačal zveznega davka, da to dokazuje, da je pameten, na trditev, da mu je bilo vse položeno v zibko, pa, da mu je oče na začetku dal majhno posojilo. To je znašalo milijon dolarjev ali v današnjem denarju 3,7 milijona.
Trumpovo glasno smrkanje
Trump je bil najmočnejši na začetku, ko je nastopal zadržano in ponavljal, da je Clintonova že trideset let v politiki, pa da ni še nič naredila za ljudi. Toda na strategijo, da se nekdanjo zunanjo ministrico prišteje k nepriljubljeni washingtonski politični eliti, je potem pozabil in šele na koncu Clintonovi rekel, da sicer ima politične izkušnje, a da so le slabe.
Oba sta si precej prizadevala nagovarjati srednji in delavski razred v državah, ki bodo ključne za zmago, pa tudi temnopolte in Latinskoameričane. Zunanja politika ni bila v ospredju, a brez nje ni šlo. Trump je med drugim ponovil, da bi od zaveznic v Natu in držav, kjer imajo ZDA svoje vojake, kot sta Južna Koreja in Japonska, zahteval primerne prispevke za zagotavljanje varnosti, ostro je tudi kritiziral dogovor z Iranom. Clintonova pa je dejala, da globalna diplomacija zahteva precej več tenkočutnosti, kot da je premore njen tekmec.
Na debatah so pomembne tudi stvari, ki niso neposredno povezane z vsebino – in tokrat je bilo to Trumpovo smrkanje. Zlasti na začetku soočenja je očitno precej glasno vdihaval skozi nos, kar je sprožilo obilo zabave na družbenih omrežjih. Vendar ne gre le za smrkanje samo. Trump je namreč iz zdravja naredil temo v preteklih tednih, ko je namigoval, da Clintonova ni primerna za predsednico, ker naj bi bila šibkega zdravja, sam pa čil kot dren, kar je trdil tudi njegov zdravnik. Po soočenju je Trump zvoke smrkanja pojasnjeval s trditvijo, da so mu dali slabo delujoč mikrofon.
Kakšne bodo posledice soočenja na mnenje volilcev, bo bolj jasno v prihodnjih dneh. To je bilo sicer prvo od treh predsedniških soočenj. Naslednje bo 9. oktobra, še prej pa se bosta 4. oktobra pomerila podpredsedniška kandidata.
Celotno soočenje si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
